četrtek, 30. junij 2011

TARINA ZGODBA - TRETJI DEL


Na toplo sončno nedeljo smo se odpravile preko Ljubelja  na obisk k Tari, saj so nas že vsi nestrpno pričakovali. Pred tem smo se oglasile še pri našem veterinarju dr. G., ki je Tarino nogo z veščim posegom ponovno vrnil v funkcijo. Tara je bila medtem z novo skrbnico že na kontrolnem pregledu in dr. G. nam je s ponosom  pokazal najnovejše rentgenske posnetke, kjer se tudi za laične oči prav dobro vidi, kako se kost lepo zarašča. Tara  tudi že po malem planinari, seveda pod budnim očesom skrbnikov, da ne bi bile obremenitve zaenkrat še prevelike. Srečale smo se tudi s fizioterapevtom, ki s Taro še vedno redno dela. Ja, Tara hodi na masaže, hidroterapijo, fizioterapijo...skratka fina dama, ki si je na Koroškem ustvarila pravi klub oboževalcev.

Pričakovali smo, da se nam bo Tara vrgla v objem, ko nas bo zagledala. Ja, malo morgen... prišla je do nas, vsako posebej polizala v pozdrav, ampak kakšne posebne vzhičenosti pa ni bilo opaziti. Dala nam je vedeti nekaj takega kot: No, puce moje, sem vesela, da ste prišle, ampak glejte...jaz nimam preveč časa za vas, se morava z mojo novo prijateljico preganjati po vrtu, ker sedaj uporabljam pač že vse štiri tačke. Saj razumete, kajne?

Takoj se je dalo videti, da je novi dom in svoje ljudi že popolnoma posvojila, da se pri njih  počuti kot riba v vodi in da neskončno uživa. Celovec smo zapuščale s prijetnim občutkom, da smo v našem društvu s pomočjo mnogih dobrih ljudi zaključili še eno na trenutke prav dramatično zgodbo o uspehu. Še enkrat vsem prisrčna hvala v imenu Tare, koroške Slovenke z bosanskim poreklom.

POMAGALI SMO - LUX


V idilični vasici nad Moravčami smo obiskali Luxa in ponovno ugotovili,  da mu je padla žlica v med. Posvojili so ga topli in srčni ljudje, pravo veselje je opraviti tak obisk. V ilustracijo prilagamo slike, kakšen je revež prišel k nam iz vsem tako dobro znanega zavetišča. Z dovoljenjem njune mamice objavljamo slike zlatolasih deklic, ki imata Luxa neizmerno radi, prav tako pa tudi on obožuje njiju. Njuna najmlajša sestrica pa iz mamičinega naročja steguje ročice proti njemu in se mu naglas smeji. Z velikim veseljem zagotavljamo, da je Lux dobil dom popolnoma po svoji meri. Srečno, ti prelepi velikan, in prisrčna hvala njegovim skrbnikom.

torek, 28. junij 2011

Spoštovani!

Ker se vedno pogosteje, seveda večinoma okoli vogalov, soočamo z govoricami in namigovanji glede našega dela na področju skrbi za živali, bi želeli vse zainteresirane obvestiti o nekaterih dejstvih. Pa začnimo s splošnimi in se kasneje posvetimo konkretnejšim, da obelodanimo resnico glede klevetanj, ki krožijo v naših logih:

- Kako skrbimo za brezdomne živali in kakšne so naše aktivnosti na tem področju, je stvar naših prepričanj, osebnih in v končni fazi vedno skupnih odločitev. Pri obstoječi politiki bomo ne glede na to, kaj si kdorkoli o tem misli, piše po forumih, ali pa ogovarja za hrbtom, tudi ostali, razen če se bomo sami odločili drugače. Kdor dvomi v nas in se želi prepričati o uspešnosti naših oddaj, je vljudno vabljen na izlete po Sloveniji, bomo po gostovi izbiri skupaj obiskali naše bivše varovance. Malo regionalne logike bi bilo ob tem seveda glede na število oddanih živali zaželene oziroma celo potrebne. In če to, kar boste videli, pomeni "oddajo prvemu, ki pride mimo...", kot menda krožijo o nas govorice, potem take oddaje toplo priporočamo tudi drugim, ki se s tem ukvarjajo. Pa šalo na stran: živali, ki jih oddamo, ostanejo pod našim budnim očesom do konca njihovega življenja, za vsako od njih obstaja v arhivu dokumentacija, s posvojitelji smo v kontaktu, preverjamo na terenu - in če tega ne obešamo na veliki zvon po vseh mogočih forumih in spletnih straneh, da ja vsi vidijo, kako smo pridni, še ne pomeni, da tega ne delamo. Enostavno za to nimamo ne časa ne volje - postavljati se pred drugimi namreč.

- Naše društvo je prvo, ki se je posvetilo raziskavi delovanja in javnega financiranja zavetišč, s čimer pa smo, kot vse kaže, dregnili v osje gnezdo. Ker pa so že začetni izsledki raziskave silno zanimivi, nikakor nimamo namena na tej točki odnehati, saj verjamemo, da je ta dejavnost še polna neodkritih skrivnosti, o katerih doslej v korist brezdomnih živali nihče ni niti razmišljal. Na primer: Zakaj zavetišča niso obvezna pripraviti in objaviti letnih poročil o številu sprejetih živali, številu evtanazij, s/k, prostoživečih mačkah...pa še veliko podobnih vprašanj bomo postavili na ustreznih mestih. Že številke, do katerih smo prišli zgolj v skladu z ZDIJZ, so osupljive...

- Naše društvo pri županu Jankoviću ni ugovarjalo višini sredstev, ki jih iz mestnega proračuna prejme Zavetišče Ljubljana. Prav nasprotno - mi želimo, da se za pomoč zapuščenim živalim nameni čim večja sredstva. Problem pa vidimo v tem, da se po našem mnenju kljub spoštovanja vrednem znesku zgolj v korist živali  le-tam tekom let ni kaj bistvenega spremenilo. Po nepreverjenih informacijah naj bi sedaj moralo zavetišče Ljubljana sodelovati tudi na razpisih v primestnih občinah - in kaj pod soncem naj bi bilo s tem narobe? Imajo prostor, imajo največ kadra, govorijo o tem, da so na nivoju vrhunskih evropskih zavetišč - torej ščepec tržnega obnašanja tudi Zavetišču Ljubljana ne bi smelo biti odveč. Zdrava konkurenca dviguje nivo storitev, kar pomeni boljše čase za brezdomne živali, občinam pa zelo verjetno prihranek kakšnega evra davkoplačevalskega denarja. Predvsem pa je pomembno to, da se vsaj delno omeji popolna svoboda lastnikov zasebnih zavetišč, ki lahko z nikogaršnjimi živalmi ob kontroli poslovanja, kakršna pri nas na žalost je, počnejo, kaj jih je volja.

Mimogrede še to: vsota za sanacijo mikrosporije v ljubljanskem zavetišču je bila 15.000 eur in MOL je teh dodatnih 15.000 eur odobril, kot je navedeno v letnem poročilu za leto 2010.

 - Lastnik zavetišča Meli prav dobro ve, zakaj je prišlo do evtanazije domnevno 7 psov lani poleti - ker je imel 56 psov že samo na spletni strani, kje je šele karantena. Domnevamo, da je s pretiranim odlovom psov po ciganskih naseljih dvojno prekoračil kapacitete svojega zavetišča, iz katerega so živali v tistem času že ob veliko manjšem staležu prihajale v obupnem stanju - shirane, zanemarjene, bolne in preplašene. Prav udobno je imeti v ciganskih naseljih bogato bazo za redno polnjenje kapacitet in s tem reden dotok davkoplačevalskega denarja, kot jo ima zavetišče Meli, ampak pretiravati pa res ni treba. In seveda se ob teh govoricah pozabi povedati, da je Lajka takrat posvojila iz Melija 11 psov, prav tako v času dopustov in slabe oddaje, plačala za njih posvojnino, jih fizično in psihično postavila na noge ter jim poiskala prijazne domove. Žal več nismo zmogle. Kdo od teh, ki sedaj o tem moralizira in obsoja, je vzel še kakšnega? Če bi, jih ne bi bilo evtanaziranih niti 7... mogoče prav nobeden. Pa žal ni bilo evtanaziranih samo 7, takrat jih je bilo pobitih mnogo več.

Ni naša naloga, da preverjamo, koliko živali ima v zavetišču. To bi morala biti naloga pristojnih služb, pa jim je malo mar. Še bolj pa nas vsakič znova pretreseta  neskončna  kolegialnost in solidarnost med vodji slovenskih zavetišč tudi v primerih neetičnega ravnanja kolegov. Tako se obnašajo tudi tisti, ki se oklicujejo za največje zaščitnike živali.

Žalostno je, da je ljudi ganil šele poboj 7 psov, ko pa se ve, da je bilo v letih 2008 in 2009 evtanaziranih skoraj 50 % vseh psov v tem zavetišču. Vse to imamo črno na belem -  ta podatek smo pridobili od občin, od zavetišča je to seveda popolnoma nemogoče.
 
- Z napadalnim psom iz Žirovnice, ki je menda tudi tema opravljanj o Lajkinih grehih in napakah, nimamo prav ničesar opraviti. Nikoli ga nismo videli, niti nameščali, še manj socializirali. Če bi bilo potrebno, bi ga naša članica celo namestila, ampak pod našimi pogoji in s popolnim prevzemom odgovornosti, vendar pa je potreba po naši pomoči hitro izzvenela. Kdor ima tu prste vmes, naj hrabro in pošteno stopi na plan in pove resnico o psu, lastnici, kršitvah zakonodaje in okoliščinah ugriza.

Za pojasnila na vaša vprašanja smo vam vedno na voljo, kontaktne podatke najdete na naši spletni strani in FB. Kar pogumno - o nas vprašajte NAS.

Lep pozdrav.

Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka

sreda, 15. junij 2011

MEDVED SREČKO (2. DEL OBJAVE)

ROKE POMAGAJO ŠAPICAM!

Dejstva:
1. Mladiček je bil odvzet iz narave (KRUTO DEJANJE). To neodgovorno dejanje je odvilo celo zgodbo!
2. Javnost je zaslepljena z neresničnimi podatki!
3. S posesivnim odnosom  do nebogljenega mladiča velike zveri, medveda, so mu odvzeli naravne vzorce obnašanja in ga z neprimernim rokovanjem, hranjenjem in ravnanjem z njim, počlovečili ter ga s tem doživljenjsko zaznamovali z ujetništvom in z motnjami v obnašanju!
4. Neprimeren obrok: preveč mleka in sladkarij, "nedovoljeno hranjenje s svinjskim mesom-možen prenos virusov", obrok brez vitaminov, vlaknine-brez presne zelenjave, nepoznavanje svežega mesa in rib!
5. Žival je bila invadirana s črevesnimi zajedalci (tesno sobivanje s psom, ki je necepljen proti steklini in neregistriran). Ko je g. Logar k nam pripeljal psa s katerim je sobival dolgo časa, smo ga brezplačno oskrbeli z vitamini, ga razglistili in cepili proti steklini). G. Logar ga noče registrirati?
6. Vcepitev vzorcev neprimernega ravnanja z njim: bolestna navezanost na človeka in domače živali, na preštevilne obiskovalce (vožnja z avtobilom, vozičkom, draženje, razkazovanje ob vsakem času, draženje med počitkom, siljenje da počne vse ob vsakem času, spanje s psom, sesanje podlakti g. Logarja)-to je CIRKUS! Velike zveri in sloni NISO ŽIVALI ZA V CIRKUS! V EU je to prepovedano!
7. Medvedek je postajal agresiven. To je izražal z grizenjem!
8. S temi izjavami trkajo na svojo dušo, vendar hočejo odgovornost prenesti na druge, zakaj?

VLOGA AZILA!
1. Odzvali smo se na poziv Inšpektorata za okolje ter ga prenesli v kontrolirane pogoje Azila.
2. Gre za začasno nastanitev: urediti obrok, odvajanje zasvojenosti s človekom, ustrezno zdravstveno varstvo in premestitev v ustrezni azil za medvede!
3. Medvedka smo nastanili v ogradi veliki  74m2 (sistem za zapiranje, bazenček z vodo, plezala, brlog)! Blaga električna ograja ga odvrača od destruktivnega obnašanja in ga navaja na bariero, ki ga bo doživljenjsko ločevala od prostosti!
4. Odvajamo ga pretiranega stika s človekom. Ravnamo po evropskih priporočilih, da se z njimi ne rokuje (HANDS OFF)!
5. Nudimo mu uravnotežen obrok: Mleko Mazuri (podobno medvedjemu), sveže sezonsko sadje in zelenjava, sveže meso:riba,kunec, ovca, govedina 10%. Opravili smo vitaminizacijo. Redno dodajanje vitaminov, mineralov in mikroelementov!
6. Ustrezno zdravstveno varstvo: spremljanje parametrov rasti-merjenje, tehtanje, bakteriološka in parazitološka analiza blata, odstranitev valjastih zajedalcev, vitaminizacija, cepljenje proti kužnim boleznim, vključno s steklino!
7. Označevanje živali (mikročip) in pridobitev CITES dokumenta ter preselitev na novo lokacijo urejenega zatočišča za medvede (skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor)!
8. Pred tremi leti smo v okviru Azila za prostoživeče živali Golob d.o.o. na Muti izdali brošuro avtorja Anžeta Goloba: "Slovenski medvedi v ujetništvu in izboljšanje njihovih pogojev bivanja". Obiskali smo vse medvede v ujetništvu, analizirali njihove pogoje bivanja s prehrano, primerjali evropsko s slovensko zakonodajo ter lastnikom donirali brikete za medvede, sredstva za odstranitev zajedalcev ter jim ponudili brošuro! "S  tem smo pisno opozorili na probleme slovenskih medvedov v ujetništvu" 
  
S prisrčnimi pozdravi za dobrobit prostoživečih živali v ujetništvu!
dr. Zlatko Golob;  Azil za prostoživeče živali; Glavni trg 7, 2366 Muta 

torek, 14. junij 2011

MEDVED SREČKO

Spoštovani!

Oglašamo se iz Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, ker smo tudi mi na svoj elektronski naslov prejeli "srce parajoči" apel Matevža Logarja za pomoč medvedku Srečku, ki so ga pristojni organi odvzeli z njihove domačije in odpeljali v Azil za prostoživeče živali Muta, kjer je skrb zanj na čelu svojega osebja p...revzel dr. Zlatko Golob. Njegov odgovor na obtožbe g. Logarja prilagamo našemu pismu, kajti prosili smo ga za komentar trditev v pozivu na akcijo za "rešitev" medvedka Srečka.

Ko se je zgodba o medvedku pojavila v javnosti, je Logarjeva zvezda zasijala v vseh medijih. Pri tem so vsi skupaj kar pozabili na prvi opozorilni znak, ko je g. Logar fizično obračunal z inšpektorjem, ki je prišel na ogled in je poskušal ukrepati tako, kot za take živali določa zakonodaja. V javnosti je bilo celo slišati komentarje, ki so izražali naklonjenost temu barbarskemu dejanju, češ, dobro mu je podkuril...

Pustimo ob strani ugibanja, kako se je Srečko v resnici znašel pri Logarjevih. Njihova zgodba je presenetljiva, ampak dokazati nasprotno bi bil zagotovo dolgotrajen postopek z negotovim izidom. Vsekakor pa so Logarjevi hitro zaslutili odlično priložnost za sončenje v medijski slavi, ki prinaša tudi ekonomsko korist, kar so tudi ob podpori sprva naklonjenih medijev s pridom izkoriščali. Njihova domačija je postala za cenene zabave željne ljudi priljubljena turistična točka, kaj pa je ob tem preživljal medvedji mladič, pa je sprva skrbelo le peščico ljudi, ki so pomislili tudi na njegovo dobrobit, glede na to, kateri živalski vrsti pripada. V Poljansko dolino so se ljudje na ogled medvedka vozili celo v organiziranih skupinah, Srečko od jutra do mraka ni imel miru. Po njem so se stegovale roke, vanj bliskale fotografske bliskavice, okoli njega hrušč in trušč, hranili so ga z neprimernimi posladki, počitek pa ob velikem obisku sploh ni bil mogoč.

O vsem tem se je na lastne oči prepričala tudi članica našega društva, ki si je šla kot obiskovalka k Logarjevim ogledat situacijo. Njena izjava je shranjena v arhivu našega društva, identitete pa ne bomo razkrili, ker se z ozirom na nasilniško obnašanje g. Logarja do inšpektorja v nasprotnem primeru ne bi počutila varne. Zgrožena je že isti večer poročala o popolnoma neprimernem in na trenutke krutim ravnanjem g. Logarja z mladičem, ko je le-ta želel počivati, ampak mu tega zaradi obiskovalcev niso privoščili. Budil ga je in razkazoval kot v cirkusu, mu v gobček tlačil rolado in ob vsem tem postavljanju pred obiskovalci dajal posmehljive in brezčutne izjave. Ljudje so medvedka nadlegovali brez prestanka na vse mogoče načine in ob tem v žepe Logarjevih tlačili denar. Res žalostno, da je zavest ljudi, ki so romali tja, na tako nizki ravni, da niso pomislili, kaj to pomeni za Srečka, mladička, ki potrebuje svoj mir za normalen razvoj. V azil je pa je prišel kljub hvalisanju Logarjevih, kako plemenito so skrbeli zanj, v žalostnem stanju, kar je razvidno tudi iz poročila dr. Goloba.

G. Logar navaja, da je Srečko bival skupaj z domačim psom, pri tem pa pozabil omeniti, da je le-ta nečipiran, ni bil cepljen, niti ni bil tretiran proti notranjim zajedalcem. Človek, ki niti z domačo živaljo ne zna ravnati v skladu z veljavno zakonodajo, sedaj kliče na pomoč vse, ki se jih domisli, naj mu pomagajo glede divje zveri! Ali je kdo pomislil, da bo Srečko iz ljubkega medvedka kar hitro zrasel v velikega medveda in kako se mu bo takrat godilo? Ena izmed verjetnih možnosti je tudi ta, da bi služil kot vaba za goste ob brunarici Logarjevih ob smučišču, seveda nastanjen v popolnoma neustreznem življenjskem okolju - odločno premajhni kletki. Doletela bi ga enaka usoda kot druge medvede v Sloveniji, ki so nastanjeni v ujetništvu pri zasebnikih. Desetletja dolgo so prisiljeni v životarjenje in ob tem človek pomisli, da bi bila humana evtanazija zanje veliko bolj milostna usoda kot pa tako življenje. Le kaj v ljudeh vzbuja tovrstne nagibe, da povzročajo živalim toliko trpljenja, nam je uganka.

Prepričani smo, pa tudi zahtevamo, da bo za Srečka, ki je postal slaven na tak žalosten način, ustrezno poskrbljeno in da bo nameščen v okolje, kjer bo lahko vsaj kolikortoliko srečen užival medvedu primerno življenje, če so ga že Logarjevi doživljenjsko oropali možnosti, da bi se svobodno gibal po širjavah naravnega okolja, kot je za njegovo vrsto primerno.

Srečku želimo, da bi končno lahko v miru odraščal v zdravega in zadovoljnega medveda, apeliramo pa na ljudi, naj ne nasedajo cenenim trikom, kako potegniti iz trpljenja živali čim večjo ekonomsko korist, pa še medjsko pozornost za povrh. Saj v tem primeru je šlo predvsem za to, kajne?

ponedeljek, 13. junij 2011

POMAGALI SMO

Vsem, ki se zavedate, da nas živali potrebujejo, in ste se odločili za posvojitev, se toplo zahvaljujemo. Naj se dober glas širi!

Posvojence, ki so našli dom, navajamo na naši spletni strani www.lajka.org/lajka_pomagali.php v abecednem vrstnem redu (ime, datum, kraj).
Kako pa se kaj znajde v novem domu? Pogumno raziskuje ali se drži bolj zase? Je že kakšno ušpičil/a? Koga ima najraje? Veseli bomo, če delite z nami kakšno dogodivščino, povprečen dan, zabeležko, komentar na našem BLOGU pod naslovom POMAGALI SMO.

nedelja, 12. junij 2011

VTIS S SOJENJA OKRUTNEMU MORILCU PSA BONIJA

3. 6. 2011 se je na Okrožnem sodišču v Krškem končalo sojenje okrutnemu, hladnokrvnemu morilcu psa Bonija, Antonu Simonišku iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici. Primer je pred letom in pol pretresel vso Slovenijo, saj je bilo to grozljivo dejanje storjeno na očeh javnosti, kar tudi veliko pove o storilčevi osebnosti. V javnosti je završalo in ljudje smo zelo pozorno spremljali, če bo to zavržno dejanje dobilo svoj sodni epilog.

Obsodba 5 mesecev pogojno me je po eni strani zadovoljila, po drugi pa spet ne. Vsekakor je to veliko več, kot je murskosoboško sodišče pred leti prisodilo naročniku in izvajalcu grozovitega mučenja nad ubogo in nemočno živaljo, ko je bil v gozdu najden še živ pes, privezan ob drevo, na smrt pretepen. Da ne omenjam, da obsojeni storilec tega dejanja svoje kazni sploh ni odslužil, čeprav mu je bilo naloženo delo v zavetišču, pa tega pristojnim organom mar. Naročnik te okrutnosti pa je dobil tako nizko denarno kazen, da se je s tem hvalisal in se norčeval iz obsodbe pred sovaščani.
Zadovoljna sem, da sodnica ni nasedla poskusom, da bi se obtoženca prikazalo kot ljubečega in strpnega človeka, tako do ljudi kot do živali. Niti ni sprejela razlage obrambe, da je to naredil, ker je branil svojo hčerko - zgodbo o razlogih je Simonišek v preiskovalnem postopku po svojih potrebah spreminjal. Obramba je pred sodišče pripeljala kar nekaj ljudi, ki so sicer to zatrjevali, čeprav mene, in verjamem da nikogar, ki je kritično spremljal sojenje in je kolikor toliko čustveno zrel in inteligenten, to nikakor ni prepričalo. Še posebej zato, ker obtoženec ni pokazal niti trohice kesanja za tako okrutno dejanje. Sprevrženo do konca. Mislim, da bi našo družbo moralo to močno skrbeti.

Vsak, ki se s tako krutim in vsega obsojanja vrednim dejanjem spravi nad nemočno žival, tako kot se je Simonišek, nikakor ne more biti ljubitelj živali, pod nobenim pogojem. Žal je sicer tudi res, da se tako opevana "ljubezen" pri marsikateri hiši konča pri vratih njihovega vrtička. Dokazovanje obrambe, ki je hotela prikazati Simoniška kot velikega ljubitelja živali, češ da je  svojega psa peljal na evtanazijo, ker je zarenčal na domačo hčerko, namesto da bi ga dal pokončati kako drugače, je groteksno in v posmeh vsem resničnim ljubiteljem živali. Odvetniku iz tako slavne odvetniške pisarne, kot si jo je za svojo obrambo privoščil Simonišek, bi moralo biti jasno, da to ni nobeno milostno dejanje, ampak obveza, ki jo določa zakon...pa še to potem, ko so izčrpani vsi drugi predhodni ukrepi in je evtanazija neizbežna.  Vendar v naši državi, kjer se pse in ostale živali še pobija s koli, sekiro ali muči na tisoč in en način, je evtanazija še milostna smrt, kljub temu da je po zakonu to prepovedano in kaznivo dejanje, če ne gre za evidentiran ugriz in dokazano agresivnost.  Zagovornik obtoženega pa ima to celo za dokaz njegove nežne in čuteče narave!

Tudi to, da mučitelji so in bodo obstajali, ni razlog, da se tega ne obsoja in tudi ne obsodi. Za taka grozodejstva, pravzaprav gre tu za izživljanje nad nemočnimi in najšibkejšimi v naši družbi, noben izgovor ni dovolj močan in tudi ne bi smel biti.

In kdaj bom zadovoljna jaz osebno?

1) Takrat, ko se bo takim okrutnežem in brezvestnežem doživljenjsko prepovedalo vsakršno posedovanje živali, ne pa da se še hvalisajo, kako je Simonišek predsednik rejcev konjev pasme posavec. To veliko pove o naši družbi in našem odnosu do živali nasploh.
2) Takrat, ko bodo zaradi tako sprevrženih dejanj obtoženci resnično ždeli za rešetkami, brez olajševalnih okoliščin. Opravičila za tako kruto dejanje ni. 

3) Ko bodo storilci teh kaznivih dejanj poleg vsega naštetega poravnali še vse stroške sodnega postopka, plačali visoko denarno kazen in morebitne odškodnine.
4) Ko bodo deležni tudi obvezne psihiatrične obravnave, ker jo vsekakor potrebujejo, čeprav se sprašujem, ali bi bila učinkovita.

In nenazadnje, kako naj si razlagam ciničen poljubček, ki mi ga je po zraku poslal zagovornik obtoženega po koncu obsodbe? Smo res tako civilizirana družba, za kar se imamo?

Majda Potrebuješ

sreda, 8. junij 2011

ZAVETIŠČE TURK


LORA je odrasla, prijazna in vodljiva psička.


FLOR je psička stara štiri mesece.

Zavetišče Turk je prepolno živali. Išče se nove lastnike psov in tudi začasne oskrbnike.
Živali si lahko pogledate na http://zavetisce-turk.blogspot.com .
Kontakt: 041 609 240, www.zavetisce-turk.si

ZAVETIŠČE TURK


LAN je pes velike rasti, prijazen in vodljiv. V zavetišču je že od lanskega poletja in bi bil nadvse vesel novega doma.

Zavetišče Turk je prepolno živali. Išče se nove lastnike psov in tudi začasne oskrbnike.
Živali si lahko pogledate na http://zavetisce-turk.blogspot.com .
Kontakt: 041 609 240, www.zavetisce-turk.si