sreda, 23. november 2011

NOVICE - PASJE BORBE ALI KDO SE SPRENEVEDA

Spet smo na nogah, ker so ob umoru človeka, ki se je ukvarjal z nečednimi posli, priplavale na površino tudi grozljive podrobnosti o pasjih bojih. Izkazalo se je, da so bile že v preteklosti na VURS podane prijave glede mučenja živali, saj so boji nedvomno obstajali.  Na spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana je razvidno,da so že leta 2006 prijavili točno ta primer, vendar se je končalo tako, kot se ponavadi take prijave iztečejo: Inšpektorji ne najdejo znakov kršitev predpisov ali celo kaznivega dejanja. Državni uradniki, ki so plačani ravno za to, da preprečujejo mučenje živali, že leta in leta pišejo take odgovore, razen res redkih častnih izjem. Celo nasprotno, za" lažne prijave" kaznujejo prijavitelje. Kaj potem, če psa čez nekaj dni ni več!

Kako je mogoče, da  inšpektorji mučenje in zlorabo živali tako zlahka tolerirajo? Le kaj drugega naj bi sicer pomenili vehementni, za prijavitelje praviloma zavrnilni odgovori, da niso našli kršitev. Kako je možno, da se uradniku, ki je za to postavljen in tudi plačan, ne zdi prav nič čudno, da se na nekem območju nahaja večje število psov, večinoma tipa bull, in celo po ugotovitvah laičnega očesa prostovoljcev ljubljanskega društva s poškodbami, značilnimi za pasje boje? Je nekaj povsem običajnega za posameznika, da ima tolikšno število psov te vrste? Saj vsi vemo, da je to preveč za enega lastnika (zakonodaja dopušča lastništvo največ 5 psov). Ni nihče videl poškodb, ki so jih utrpele živali? So bile cepljene, registrirane skladno z zakonodajo? Niso bile vse, tako zvemo iz medijev. Nič se ni obrnilo na bolje za živali vse do takrat, dokler ni umrl mučitelj in je vse prišlo na dan - kako tipično.

Če inšpektorji VURS ne prepoznajo tako očitnih znakov mučenja in zelo sumljivih okoliščin, si upam trditi, da je nekaj hudo narobe. Tudi v Ljubljani smo imeli primer, ko smo na vrtičkih odkrili trop psov tipa bull, v precej podobnih okoliščinah kot v Litiji, nekateri psi so imeli stare poškodbe po glavi, dva izmed precej sveže poškodbe na nogah, dva zelo shujšana, ena psica pa je imela popolnoma vnete oči. O vsem tem obstaja tudi foto dokumentacija. Inšpektor seveda ni ugotovil nobenih kršitev, od njega smo celo izvedeli , da imajo koče, uvožene iz tujine. Njegov ton v odgovorih pa je bil tak, da smo dobili občutek, da ga s svojimi bojaznimi za dobrobit teh živali naravnost nadlegujemo.

In igra se še nadaljuje. Psi iz Litije so razporejeni po več zavetiščih, lastniki le-teh se sončijo v medijski slavi in dajejo samovšečne izjave, kakšna usoda pa živali čaka, lahko samo ugibamo. Kdo bo prešolal te trpinčene živali do te mere, da bi lahko našle nove domove? Mogoče isti "šepetalec psom" kot Baričevičeve bullmastife?

Po vsem slišanem, videnem in prebranem so izjave gospe Bizjakove prezira vredne za vse nas, ki se vsak dan entuziastično trudimo za dobrobit živali. Namreč gospa Bizjak je izjavila: »Tam so že bili inšpektorji leta 2006. Treba pa je poudariti , da so bili le na lokaciji, kjer je pse vzrejal in ne na Tepah, kjer jih je baje treniral.«

Zakaj pa ne? Kako to, da inšpektorjev ni zanimalo, kaj pomeni toliko živali na kupu, posebno pasem, za katere vemo, za kaj se zelo pogosto uporabljajo? In konec koncev, ali ni kršitev tudi to, kot se po medijih piše, da je bila cepljena le ena psica, čipiranih pa le pet? Kako je to mogoče, da inšpektor lahko napiše, da kršitev ni? Nihče me ne more prepričati v to, da se tako grozodejstvo lahko skrije. Nihče. Torej ostane samo druga možnost…..
V naši državi se očitno mučenje živali opazi le takrat, kadar je s tem povezana tudi človeška tragedija, sicer pa gredo mimo tudi najbolj eklatantni primeri mučenja živali. Izjema je obsodba mučitelja psa z Obale na zaporno kazen - kapo dol pred sodnico, ki jo je dosodila.

Naj se že končno na tem področju nekaj spremeni. Naj se garnitura na VURS, ki vedri in oblači že (pre)dolgo vrsto let, zamenja. Ali pa naj  se končno začno ukvarjati tudi z dobrobitjo še živih živali, ne pa da so aktivni izključno v zvezi s prehrambeno verigo in se ob prijavah izgovarjajo na svoje prioritete - in ta je seveda edina zveličavna. Sicer je hvalevredno, da tako čuječe skrbijo za zdravje ljudi, ampak na svojih delovnih mestih so tudi za to, da pravočasno in ostro odreagirajo na prijave mučenja in zanemarjanja živali, ne pa da kršitelj skoraj nikoli ni maksimalno kaznovan, inšpektorji pa v svojih odločbah govorijo o izpolnjevanju minimalnih standardov in izrekajo opomine ali pa še tega ne. Razumno tudi ni, da inšpektorji vedno verjamejo na besedo mučiteljem in njihovim obljubam, člani društev, ki pa opozorimo na mučenje, pa pademo v nemilost. Še več, inšpektorji si celo vzamejo čas in člane društev neupravičeno preganjajo za lažno prijavo, namesto, da bi svoj čas porabili za izboljšanje življenja živali. Mogoče bi bilo dobro, da bi ti isti ljudje pokusili na lastni koži, kaj pomeni živeti na minimalnem standardu.
Majda Potrebuješ, predsednica Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka

torek, 22. november 2011

POMAGALI SMO - SONIA (2 DEL)


Posvojitelji sporočajo:
"Soni se je že čisto spoprijateljila z mucem Giovannijem, s katerim vsak dan skupaj spita. Na sprehodih je zelo pridna in ubogljiva. Imamo jo zelo radi in smo se že zelo navezali na njo, Šejki pa jo je že začel čuvati pred drugimi kužki... Lp, Anja, Soni, Šejki in Samo"

sreda, 16. november 2011

POMAGALI SMO - TIMI (ROMEO)



Posvojitelji sporočajo:
"Timi (Romeo) je pri nas že 10 dni. V tem času je veliko napredoval. Ni več moja stalna senca. Problemov s hranjenjem ni več. Ima svojo posodico tako kot tudi Tara. Ko dobita jesti, gresta vsak k svoji posodici in pojesta, kar jima je namenjeno. Brikete, tudi velike, je brez problemov. Sprva je Tara pojedla bistveno prej, sedaj sta si enakovredna. Na sprehode ju vodim brez vrvice (za vsak slučaj imata ovratnico, jaz pa v žepu vrvici). Timi se oddalji samo toliko, da me ima še na vidiku, Tara tudi več. Do novih psov je zelo spoštljiv, pa tudi radoveden. Še vedno pa imamo en problem. Če ni na vrvici, mu avtomobili predstavljajo stvar, ki jo je potrebno spoznati in ovohati. Se jih ne boji. Čeprav je Tara super učiteljica in mu dopoveduje, da je potrebno ob zvoku avtomobila, ki se približuje, stopiti na rob ceste ali pa v travo, mu ni jasno, kaj hoče od njega. Seveda se tudi jaz trudim z vzgojo. Na srečo je izredno malo prometa. Počasi bomo tudi to osvojili. Na kavč ali posteljo ne skoči več, če ni povabljen (tu pa tam še, še posebej če sedim tudi jaz). Ko grem v službo, ju pustim na vrtu. Sosedi mi povejo, da sta neverjetno usklajena. Tara je postala bolj igriva. Timi se ji že pridruži pri lajanju na poštarja. Tara je dobila tudi družabnika pri kopanju lukenj. Lep pozdrav, Neva"

ponedeljek, 14. november 2011

POMAGALI SMO - SONIA


Sonia je pred časom izgubila svoj dom v požaru. Njen skrbnik je psico rešil, sam pa dobil težke opekline in bil zaradi tega dolgo časa v komi. Sonia je ostala sama, brez doma, brez skrbnika in le zaradi hitre akcije gospe Tine in s pomočjo občine je naše društvo takoj pričelo z iskanjem začasnega doma zanjo. Ker starejše živali zelo težko najdejo domove, se je na naše veliko začudenje takoj javila Anja iz Portoroža, ki je skupaj s svojim partnerjem in prekrasnim psom Šejkom s široko odprtimi rokami in srcem sprejela Sonio v svoj dom.  Po več mesecih negotovosti je se skrbnik odločil, da jo preda v trajno skrbništvo družini z morja in tako je 10-letna Sonia postala Portorožanka, ki živi v hiši med palmami in tik ob morju. Ne dogaja se pogosto, ampak tu in tam se pa le zgodjo - čudeži namreč.

nedelja, 13. november 2011

POMAGALI SMO - BINA (MILČI)


Posvojitelji sporočajo:
"Zdravo, oglašamo se prvi dan po prihodu naše nove družinske članice v naš dom. Bina je zelo, zelo pridna! Z našo starejšo pasjo damo sta že pravi kolegici, muce pa se še navaja (oz. se ona navaja na Bino). Odzove se že na novo ime, na sprehodu ima že visoko dvignjen rep in vleče na polno :)... Na obrazku pa se ji je pojavil tudi že nasmešek. Počasi se tudi že učimo osnovnih pravil lepega vedenja in pravzaprav ji gre prav dobro! Vse kar ji nudimo (predvsem veliko, veliko ljubezni, crkljanja...) nam vrača s stokratno mero! Res je eno prisrčno, ljubeznivo bitje! Hvala, da ste nam omogočili njeno družbo! PIKLčki z Dolenjske"

ponedeljek, 7. november 2011

POMAGALI SMO - LIRA

Posvojitelji sporočajo:
"Lep pozdrav. Lira je super, trenutno samo čez dan zunaj, ponoči spi v hiši, ker je zunaj mrzlo. Ker smo jo razvadili, je ne moremo pustiti zunaj. Hodi na obiske v Ljubljano k bratrancu, k mojim staršem v Rogaško, teka že zelo dolgo tudi brez povodca. Tudi poleti je bila odvezana, kadar smo bili zunaj. Točno ve, kje so meje naše parcele, tam dirja in se podi za vevericami. Ko ji uidejo na drevo, se s sprednjimi tačkami opre na drevo in jih gleda. Muc pa še sedaj ne mara. Navadila se je tudi lajati, če gre kdo mimo hiše. Ko je v hiši, pride do mene, mi daje tačko in tako pove, da bi rada šla ven. Grmenja se še vedno boji, tudi ustraši se, če kaj zaropota, to ji je se ostalo. Ponoči smrči in laja v spanju, tako da je pestro. Ko smo bili na Otočcu, je kar naenkrat izginila. Sama je šla v vodo, plavala in tudi nazaj prišla. Ne damo je za nič na svetu, tako da hvala zanjo. Lp. Danijel."

POMAGALI SMO - TIMI



Timi (Romeo) se je odpeljal živet na morsko obalo k ljudem odprtih src, ki so ga takoj vzljubili, on pa njih. Sporočili so, da je že čisto domač, priden in ljubezniv. Neskončno je hvaležen za vso skrb in prijaznost, kar stotero povrne.
Uživaj, Romči, te pridemo pogledat tudi zato, da se spet srečamo s tvojo posvojiteljico, ki je "nadfejst" gospa.

POMAGALI SMO - JULIJA


Posvojitelji sporočajo:
" Bravo, vaša spletna stran je zelo lepa in uporabna. Julie je OK,  zdaj zna ze pocakati pred trgovino in se kar drzi doma - no ja vsake toliko casa uide, ampak pride v 5 minutah nazaj. Oglasite se kaj, prelep dan se naprej. Lili."

sreda, 2. november 2011

LAJKINA USTVARJALNICA - ŠT(R)UMFKI


Nove, prijazne domove iščejo Št(r)umfki, ročno izdelani, vsak ima svoj unikaten izgled in karakter. Naročite jih lahko na: lajkadrustvo@gmail.com .
Izkupiček bo namenjen za veterinarsko oskrbo naših varovancev.

Fotografija 1 - Cena/kos = 10 eur. Fotografija 2 - Cena/kos = 8 eur.