Lajka BLOG

POMAGALI SMO - NEMO

2012-02-04T07:07:00.000-08:00

NEMO, nutrija, oddan 3. 2. 2012, na prvi novoletni dan najden popolnoma paraliziran v zadnjih zdihljajih na obrežju Ljubljanice. Človeška zverina ga je udarila in mu zdrobila lopatico. Ob pomoči našega zlatega veterinarja nam ga je uspelo popolnoma rehabilitirati in sedaj se uči jodlanja za devetimi gorami.

POMAGALI SMO - DIO

2012-01-26T10:20:00.000-08:00

Obiskali smo Dio, eno izmed Loninih mladičk. Našli smo ji ljubeč in varen dom, skrbnika jo obožujeta, ona pa njiju. Rada se sprehaja po travnikih in gozdovih Sorškega polja, po izdatnem sprehodu pa se utrujena vrže na kavč in odsanja svoje pasje sanje. Zrastla je v pravo lepotico s svileno dlako in žametnimi očmi. Pred kratkim je bila tudi sterilizirana - hvala skrbnici za odgovorno ravnanje. Z veseljem bomo spet prišli na obisk, kajti v tem domu je zelo prijetno.

POMAGALI SMO - LIRA

2012-01-26T10:15:00.000-08:00

Javlja se nam Lira, bull-mix, ki je prišla k nam skupaj s sinčkom Astrom v času, ko so ljudje najbolj paničarili zaradi dogodkov v aferi Baričevič. Pa se je vseeno hitro našel skrbnik, ki ji je brez strahu in predsodkov ponudil svoj dom, v katerem se je razvila v prekrasno psico, ki je osvojila srca cele družine in jo ljudje z občudovanjem gledajo in z veseljem počohljajo za ušesi.

ZGODBA O TORNI; POMAGALI SMO - TORNI

2012-01-23T12:21:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:

"Torni je že tretji teden v našem domu in vsak dan se počuti bolj sproščeno, postaja prava Primorka.V dnevni sobi ima svoj počivalni in spalni kotiček, vendar če se le da se raje odpočije na Tobyjevem prostoru. Seveda ji Toby prijazno odstopi svoj prostor in počaka, da se naveliča. Pri hrani je strežba zapletena, ker je Torni na dieti in ji Tobyjeva običajna hrana s priboljški gotovo bolj diši, ne sme je pa jesti. Toby seveda iz neznanih razlogov naenkrat obožuje Tornino dietno hrano. Očitno si na tak način izkazujeta pozornost.

Torni in Toby se mirno skupaj sprehajata in srečujeta druge pse in ljudi. V vsem tem času so bila vsi stiki Torni z drugimi psi in z vsemi našimi družinskimi člani, prijatelji, znanci ali tujci doma ali izven doma prijazni in umirjeni. Sploh je še nismo slišali lajati ali renčati, le zvoke ugodja smo že slišali. Opažamo, da se prebuja tudi njena igrivost. Je zelo ubogljiva kot da bi opravila že vse pasje šole. Torni je res prava zvezda. Tudi kot planinka se je izkazala, bila je že na Sabotinu, Škabrijelu in Danjelu. Kaže pa tudi aplinistične sposobnosti saj z lahkoto prepleza našo vrtno ograjo in si privošči manjši sprehod, ko smo v službi in se po isti poti vrne preden prispemo domov, tako da sploh nismo opazili. Na njeno smolo so nas sosedje o njenem skrivnem potepanju obvestili in smo sedaj ograjo okrepili, jutri bomo videli ali smo bili uspešni, kajti nikakor nismo uspeli ugotoviti kje ograjo prepleza.

Ko se ne sprehaja, je najraje z nami v stanovanju in nas opazuje. Zelo rada se češe in boža, je res prava crtljivka. Res je prekrasna psička in radi jo imamo. Pa naj še kdo reče, da je nemogoče posvojiti starega psa. Toby ima že 14 let, Torni 8 let in sta dokaz, da je to mogoče. V njenem imenu vam pošiljam pozdrave in zahvalo za vso dobroto, ki ste ji jo izkazali, brez vas bi bilo vse drugače."

POMAGALI SMO - RONI

2012-01-03T06:03:00.000-08:00

Roni se nam ponovno javlja iz novega doma.

2011-12-30T03:31:00.000-08:00

V novem letu naj bodo dnevi srečni in zdravi, poti uspešne in nasmehi zadovoljni. Srečno v letu 2012 vam želimo iz društva Lajka!

POMAGALI SMO - BYRON

2011-12-04T01:13:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:

"Pozdravljeni, pa smo našli nekaj časa, da Vam sporočimo, kako je z Byronom. Prejšnji teden se je vselil v svoje novo domovanje, tako da sedaj uživa v svoji topli koči, kadar ni zunaj na sprehodu. Še vedno se boji vseh pokov in grmenja, pa tudi ljudem še ne zaupa najbolj, na pse pa se je že navadil. Zadnje čase se zelo rad valja po slani in svinjariji, tako da je včasih kar ˝dišeč˝. Jeseni je z največjim veseljem kopal luknje in iskal miši, trenutno pa mu ta igra ni več tako zelo všeč. Zredili smo ga še za nekaj kilogramov. Zelo rad se prevaža po Sloveniji, tako da vsakič, ko vidi odprt avto, bi najraje skočil na zadnji sedež in se odpeljal, kamorkoli bi ga pač že zanesla pot. Prilagamo vam še nekaj slikic. Lp Byron, Grega in Eva"

POMAGALI SMO - ZARA

2011-12-04T01:11:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:
"Živijo, druščina. Jaz, psička Zara, se javljam z novega doma na Vrhniki. Tukaj sem že skoraj 2 meseca. Hmmm. Morem reči, da se nimam slabo. Mogoče me celo malo preveč razvajajo? Ne, kje pa. Saj sem tako prisrčna in simpatična psička, da ni nič čudno, da z mano ravnajo tako zelooooo lepo.

Dolgčas mi je kadar gospodaric ni doma. Takrat se poskušam zamotiti s kopico igrač. Včasih se ne morem odločiti katere bi se lotila?! Navadno se odločim za leseno kost. Ravno danes sem dobila v obdelavo kost števila 2. Tudi kongo ni slab…predvsem dokler so v njem skriti čokoladni piškotki za nas kužke!

Najraje prosta tekam po travnikih, lovim miške in zganjam vragolije ter SE IGRAM S KUŽKI! To je nekaj, kar bi počela kar naprej in še tudi potem, ko vsi okoli mene utrujeni popadajo na tla. Tukaj mi ni para!

Zelo hitro sem osvojila par osnovnih veščin. Za košček klobase, ali dva, naredim vse. Zelo vzorno se usedem, dam tačko, se uležem in ne boste verjeli…naučila sem se narediti preval!

Govori se, da se več kot primerna za agility. Če je to nekaj, kjer se skače, teče, hodi po brveh in za to na koncu dobiš nagrado v obliki priboljška, potem se mi zdi, da sem ne samo prava, ampak najboljša za to! O tem več naslednjič….v spomladanskih mesecih. Trenutno smo osredotočeni na mojo dobro počutje, ki zajema dolge prehode, igranje s kužki, crklanje, … Med drugim se moram tudi malo izobraziti. To pomeni, da sem se pričela učiti osnov lepega obnašanja, ki zajemajo potrpežljivost v času vožnje z avtom, primerno obnašanje na sprehodih po mestu (tega ne maram najbolje, ker morem hoditi »polek«), nič več skakanja po ljudeh in vtikanje gobčka v vrečke, kjer se vedno skriva kaj sumljivo dobrega in tudi , če tekam za srnami, nisem pohvaljena, čeprav res ne vem zakaj…?

Doma pa je v prvi vrsti pomembno, da dobim za jest. In, ne boste verjeli, dobim več kot samo enkrat. Dobim, kar dva glavna obroka in to vsak dan! Res, to je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v mojem dosedanjem pasjem življenju. Na začetku sem si par krat postregla sama in po tem sem pričela dobivati repete. Zdaj smo zadovoljni vsi. Jaz, ker dobim dva obroka, gospodarici, ker ne skačem na pult, kjer je navadno kruh in ostale dobrote ;)

En zadovoljen pasji pomežik vsem vam v pozdrav!"

NOVICE - PASJE BORBE ALI KDO SE SPRENEVEDA

2011-11-23T22:25:00.000-08:00

Spet smo na nogah, ker so ob umoru človeka, ki se je ukvarjal z nečednimi posli, priplavale na površino tudi grozljive podrobnosti o pasjih bojih. Izkazalo se je, da so bile že v preteklosti na VURS podane prijave glede mučenja živali, saj so boji nedvomno obstajali. Na spletni strani Društvo za zaščito živali Ljubljana je razvidno,da so že leta 2006 prijavili točno ta primer, vendar se je končalo tako, kot se ponavadi take prijave iztečejo: Inšpektorji ne najdejo znakov kršitev predpisov ali celo kaznivega dejanja. Državni uradniki, ki so plačani ravno za to, da preprečujejo mučenje živali, že leta in leta pišejo take odgovore, razen res redkih častnih izjem. Celo nasprotno, za" lažne prijave" kaznujejo prijavitelje. Kaj potem, če psa čez nekaj dni ni več!

Kako je mogoče, da inšpektorji mučenje in zlorabo živali tako zlahka tolerirajo? Le kaj drugega naj bi sicer pomenili vehementni, za prijavitelje praviloma zavrnilni odgovori, da niso našli kršitev. Kako je možno, da se uradniku, ki je za to postavljen in tudi plačan, ne zdi prav nič čudno, da se na nekem območju nahaja večje število psov, večinoma tipa bull, in celo po ugotovitvah laičnega očesa prostovoljcev ljubljanskega društva s poškodbami, značilnimi za pasje boje? Je nekaj povsem običajnega za posameznika, da ima tolikšno število psov te vrste? Saj vsi vemo, da je to preveč za enega lastnika (zakonodaja dopušča lastništvo največ 5 psov). Ni nihče videl poškodb, ki so jih utrpele živali? So bile cepljene, registrirane skladno z zakonodajo? Niso bile vse, tako zvemo iz medijev. Nič se ni obrnilo na bolje za živali vse do takrat, dokler ni umrl mučitelj in je vse prišlo na dan - kako tipično.

Če inšpektorji VURS ne prepoznajo tako očitnih znakov mučenja in zelo sumljivih okoliščin, si upam trditi, da je nekaj hudo narobe. Tudi v Ljubljani smo imeli primer, ko smo na vrtičkih odkrili trop psov tipa bull, v precej podobnih okoliščinah kot v Litiji, nekateri psi so imeli stare poškodbe po glavi, dva izmed precej sveže poškodbe na nogah, dva zelo shujšana, ena psica pa je imela popolnoma vnete oči. O vsem tem obstaja tudi foto dokumentacija. Inšpektor seveda ni ugotovil nobenih kršitev, od njega smo celo izvedeli , da imajo koče, uvožene iz tujine. Njegov ton v odgovorih pa je bil tak, da smo dobili občutek, da ga s svojimi bojaznimi za dobrobit teh živali naravnost nadlegujemo.

In igra se še nadaljuje. Psi iz Litije so razporejeni po več zavetiščih, lastniki le-teh se sončijo v medijski slavi in dajejo samovšečne izjave, kakšna usoda pa živali čaka, lahko samo ugibamo. Kdo bo prešolal te trpinčene živali do te mere, da bi lahko našle nove domove? Mogoče isti "šepetalec psom" kot Baričevičeve bullmastife?

Po vsem slišanem, videnem in prebranem so izjave gospe Bizjakove prezira vredne za vse nas, ki se vsak dan entuziastično trudimo za dobrobit živali. Namreč gospa Bizjak je izjavila: »Tam so že bili inšpektorji leta 2006. Treba pa je poudariti , da so bili le na lokaciji, kjer je pse vzrejal in ne na Tepah, kjer jih je baje treniral.«

Zakaj pa ne? Kako to, da inšpektorjev ni zanimalo, kaj pomeni toliko živali na kupu, posebno pasem, za katere vemo, za kaj se zelo pogosto uporabljajo? In konec koncev, ali ni kršitev tudi to, kot se po medijih piše, da je bila cepljena le ena psica, čipiranih pa le pet? Kako je to mogoče, da inšpektor lahko napiše, da kršitev ni? Nihče me ne more prepričati v to, da se tako grozodejstvo lahko skrije. Nihče. Torej ostane samo druga možnost…..
V naši državi se očitno mučenje živali opazi le takrat, kadar je s tem povezana tudi človeška tragedija, sicer pa gredo mimo tudi najbolj eklatantni primeri mučenja živali. Izjema je obsodba mučitelja psa z Obale na zaporno kazen - kapo dol pred sodnico, ki jo je dosodila.

Naj se že končno na tem področju nekaj spremeni. Naj se garnitura na VURS, ki vedri in oblači že (pre)dolgo vrsto let, zamenja. Ali pa naj se končno začno ukvarjati tudi z dobrobitjo še živih živali, ne pa da so aktivni izključno v zvezi s prehrambeno verigo in se ob prijavah izgovarjajo na svoje prioritete - in ta je seveda edina zveličavna. Sicer je hvalevredno, da tako čuječe skrbijo za zdravje ljudi, ampak na svojih delovnih mestih so tudi za to, da pravočasno in ostro odreagirajo na prijave mučenja in zanemarjanja živali, ne pa da kršitelj skoraj nikoli ni maksimalno kaznovan, inšpektorji pa v svojih odločbah govorijo o izpolnjevanju minimalnih standardov in izrekajo opomine ali pa še tega ne. Razumno tudi ni, da inšpektorji vedno verjamejo na besedo mučiteljem in njihovim obljubam, člani društev, ki pa opozorimo na mučenje, pa pademo v nemilost. Še več, inšpektorji si celo vzamejo čas in člane društev neupravičeno preganjajo za lažno prijavo, namesto, da bi svoj čas porabili za izboljšanje življenja živali. Mogoče bi bilo dobro, da bi ti isti ljudje pokusili na lastni koži, kaj pomeni živeti na minimalnem standardu.

Majda Potrebuješ, predsednica Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka

POMAGALI SMO - SONIA (2 DEL)

2011-11-22T23:28:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:
"Soni se je že čisto spoprijateljila z mucem Giovannijem, s katerim vsak dan skupaj spita. Na sprehodih je zelo pridna in ubogljiva. Imamo jo zelo radi in smo se že zelo navezali na njo, Šejki pa jo je že začel čuvati pred drugimi kužki... Lp, Anja, Soni, Šejki in Samo"

POMAGALI SMO - TIMI (ROMEO)

2011-11-16T03:48:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:
"Timi (Romeo) je pri nas že 10 dni. V tem času je veliko napredoval. Ni več moja stalna senca. Problemov s hranjenjem ni več. Ima svojo posodico tako kot tudi Tara. Ko dobita jesti, gresta vsak k svoji posodici in pojesta, kar jima je namenjeno. Brikete, tudi velike, je brez problemov. Sprva je Tara pojedla bistveno prej, sedaj sta si enakovredna. Na sprehode ju vodim brez vrvice (za vsak slučaj imata ovratnico, jaz pa v žepu vrvici). Timi se oddalji samo toliko, da me ima še na vidiku, Tara tudi več. Do novih psov je zelo spoštljiv, pa tudi radoveden. Še vedno pa imamo en problem. Če ni na vrvici, mu avtomobili predstavljajo stvar, ki jo je potrebno spoznati in ovohati. Se jih ne boji. Čeprav je Tara super učiteljica in mu dopoveduje, da je potrebno ob zvoku avtomobila, ki se približuje, stopiti na rob ceste ali pa v travo, mu ni jasno, kaj hoče od njega. Seveda se tudi jaz trudim z vzgojo. Na srečo je izredno malo prometa. Počasi bomo tudi to osvojili. Na kavč ali posteljo ne skoči več, če ni povabljen (tu pa tam še, še posebej če sedim tudi jaz). Ko grem v službo, ju pustim na vrtu. Sosedi mi povejo, da sta neverjetno usklajena. Tara je postala bolj igriva. Timi se ji že pridruži pri lajanju na poštarja. Tara je dobila tudi družabnika pri kopanju lukenj. Lep pozdrav, Neva"

POMAGALI SMO - SONIA

2011-11-14T04:13:00.000-08:00

Sonia je pred časom izgubila svoj dom v požaru. Njen skrbnik je psico rešil, sam pa dobil težke opekline in bil zaradi tega dolgo časa v komi. Sonia je ostala sama, brez doma, brez skrbnika in le zaradi hitre akcije gospe Tine in s pomočjo občine je naše društvo takoj pričelo z iskanjem začasnega doma zanjo. Ker starejše živali zelo težko najdejo domove, se je na naše veliko začudenje takoj javila Anja iz Portoroža, ki je skupaj s svojim partnerjem in prekrasnim psom Šejkom s široko odprtimi rokami in srcem sprejela Sonio v svoj dom. Po več mesecih negotovosti je se skrbnik odločil, da jo preda v trajno skrbništvo družini z morja in tako je 10-letna Sonia postala Portorožanka, ki živi v hiši med palmami in tik ob morju. Ne dogaja se pogosto, ampak tu in tam se pa le zgodjo - čudeži namreč.

POMAGALI SMO - BINA (MILČI)

2011-11-13T23:27:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:
"Zdravo, oglašamo se prvi dan po prihodu naše nove družinske članice v naš dom. Bina je zelo, zelo pridna! Z našo starejšo pasjo damo sta že pravi kolegici, muce pa se še navaja (oz. se ona navaja na Bino). Odzove se že na novo ime, na sprehodu ima že visoko dvignjen rep in vleče na polno :)... Na obrazku pa se ji je pojavil tudi že nasmešek. Počasi se tudi že učimo osnovnih pravil lepega vedenja in pravzaprav ji gre prav dobro! Vse kar ji nudimo (predvsem veliko, veliko ljubezni, crkljanja...) nam vrača s stokratno mero! Res je eno prisrčno, ljubeznivo bitje! Hvala, da ste nam omogočili njeno družbo! PIKLčki z Dolenjske"

POMAGALI SMO - LIRA

2011-11-07T07:46:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:
"Lep pozdrav. Lira je super, trenutno samo čez dan zunaj, ponoči spi v hiši, ker je zunaj mrzlo. Ker smo jo razvadili, je ne moremo pustiti zunaj. Hodi na obiske v Ljubljano k bratrancu, k mojim staršem v Rogaško, teka že zelo dolgo tudi brez povodca. Tudi poleti je bila odvezana, kadar smo bili zunaj. Točno ve, kje so meje naše parcele, tam dirja in se podi za vevericami. Ko ji uidejo na drevo, se s sprednjimi tačkami opre na drevo in jih gleda. Muc pa še sedaj ne mara. Navadila se je tudi lajati, če gre kdo mimo hiše. Ko je v hiši, pride do mene, mi daje tačko in tako pove, da bi rada šla ven. Grmenja se še vedno boji, tudi ustraši se, če kaj zaropota, to ji je se ostalo. Ponoči smrči in laja v spanju, tako da je pestro. Ko smo bili na Otočcu, je kar naenkrat izginila. Sama je šla v vodo, plavala in tudi nazaj prišla. Ne damo je za nič na svetu, tako da hvala zanjo. Lp. Danijel."

POMAGALI SMO - TIMI

2011-11-07T07:30:00.000-08:00

Timi (Romeo) se je odpeljal živet na morsko obalo k ljudem odprtih src, ki so ga takoj vzljubili, on pa njih. Sporočili so, da je že čisto domač, priden in ljubezniv. Neskončno je hvaležen za vso skrb in prijaznost, kar stotero povrne.
Uživaj, Romči, te pridemo pogledat tudi zato, da se spet srečamo s tvojo posvojiteljico, ki je "nadfejst" gospa.

POMAGALI SMO - JULIJA

2011-11-07T07:28:00.000-08:00

Posvojitelji sporočajo:
" Bravo, vaša spletna stran je zelo lepa in uporabna. Julie je OK, zdaj zna ze pocakati pred trgovino in se kar drzi doma - no ja vsake toliko casa uide, ampak pride v 5 minutah nazaj. Oglasite se kaj, prelep dan se naprej. Lili."

LAJKINA USTVARJALNICA - ŠT(R)UMFKI

2011-11-02T09:31:00.000-07:00

Nove, prijazne domove iščejo Št(r)umfki, ročno izdelani, vsak ima svoj unikaten izgled in karakter. Naročite jih lahko na: lajkadrustvo@gmail.com .
Izkupiček bo namenjen za veterinarsko oskrbo naših varovancev.

Fotografija 1 - Cena/kos = 10 eur. Fotografija 2 - Cena/kos = 8 eur.

POMAGALI SMO - TARA

2011-10-28T05:19:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo:
"Pozdravljeni! Naš novi družinski član je super. Zelo hitro raste, ima že prijatelje v okolici...
Glede anekdote, je bila ena nekaj dni nazaj: Nekdo je pozabil zapreti vrata v garaži, ki vodijo v hišo. Tara je tako nekaj ur sama kraljevala v hiši in malo "preuredila" stvari - copati so bili povsod, tudi do kuhinje je prišla in malo razstavila hrano. V glavnem, Tara se je izjemno zabavala, naša družina pa malo manj, ko je bilo treba pospraviti :). Prilagam še sliko. Lepo se imejte. Valentin"

NOVICE - LAJKINA USTVARJALNICA

2011-10-26T00:03:00.000-07:00

Ker smo ugotovili, da znamo, bomo ponovno postavili LAJKINO stojnico. Vabimo Vas,da nas v soboto, 29. 10., med 9. in 21. uro obiščete v HM Mercator Šiška, si ogledate naše izdelke, nam z nakupom pomagate pridobiti še kakšen evrček za naše varovance in malo poklepetate z nami. Veseli bomo Vašega obiska.

POMAGALI SMO - BIT

2011-10-25T01:59:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo: "Naš kuža Bit. Zelo se imamo radi :). Družina K."

POMAGALI SMO - JINX

2011-10-25T01:12:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo: "Kot vidite po slikah, je Jinx super. Najraje ima, če ga kdo lovi in včasih prav izziva, samo da bi tekel za njim. Zelo rad ima priboljške. Poleti je rad jedel jagode, jeseni pa grozdje in orehe. Orehe smo meli v hiši nastavljene in on jih je kar sam hodil jemat. Pa jagode ki smo jih meli na vrtu in jih je samo on jedel. Za rojstni dan je dobil torto, zelo mu je teknila. Sicer pa je priden, le občasno mu kakšna neumnost pade na pamet. Dobil je nova dva prijatelja, mačkona, ki ju je nekdo zavrgel in smo ju mi vzeli v naš dom. Zaenkrat se še spoznavajo in včasih se igrajo igr "kdo lovi". :) Skratka, mi imamo Jinxa VSI FEJST RADI in ON NAS. Vsi Vas lepo pozdravljamo!!"

POMAGALI SMO - ARON

2011-10-20T01:37:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo:
"Pozdravljeni! ... Arči je z nama že skoraj štiri mesce in mislim, da smo se že dobro navadili en na drugega.Pridobil je nekaj kilc, rebrca se ne vidijo več, začenja dobivati mišice in postaja še lepši. Aron se je spremenil v enega ZELO, zelo živahnega dobrovoljčka. Repek je ves čas pokonci. Prijazen je do ljudi kot tudi do vseh kužkov. Z vsakim bi se rad igral in ni pomembno, katere velikosti je kuža. Ima OGROMNO energije, zato velikokrat teče ob rolerjih in kolesu. Po končanem krogu z rolerji seveda še ni dovolj in se še kakšno uro podi s psi v parku. Nor je na mivko in na pravkar preorane njive - takrat teče v velikih krogih, laja,maha z repkom in rine smrček v tla. Očitno se mu dopade občutek med tačkami. Drugače je zelo pameten pes. V tem času se je ogromno naučil - pomagalo je to, da je nor na priboljške. Piškotek mu samo pokaževa in brez da bi mu kaj naročila, sede, leže in naredi preval z nadzvočno hitrostjo! Kot se za pametnega psa spodobi, zna tudi dobro izsiljevati z jokanjem. Včasih, ko je sam doma, se odloči, da je treba smeti in omare malo preurediti in nama pripravi presenečenje v obliki smetišča. V glavnem je z njim vedno pestro. Spremlja naju skoraj ves čas, na morju, izletih, obiskih, pohodih... kadar ga ni zraven, nekaj manjka. Res ga je veselje gledati - glisto otročjo. Upam, da je to dovolj. Se bomo še kaj oglasili, ko bo kaj novega. Redno spremljam vašo stran in sem vesela, da vam gre tako dobro... Lep pozdrav od nas treh Nina, Marko, Aron"

POMAGALI SMO - NEO

2011-10-20T01:27:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo:
"Pozdravljeni, vsi skupaj, kot sem obljubila - nekaj Nejčijevih slikic. Neo je super in se je že lepo navadil na nas (mi pa na njega). Ko pridemo domov, je on prvi, ki ga moraš
počohati, ker te drugače ne spusti naprej. Ajči ga več ne dohaja, ko divja, pa še nalaja ga mimogrede. Z Mintijem se super razumeta, kot da ve, da je že starček in ga ne vabi k igri.
Je zelo streloplah in zelo pazimo, ko prihaja slabo vreme, da nismo kje zunaj na sprehodu, ker ga je zeeelo strah. Prav tako za praznike ob koncu leta, ko nekateri mečejo te petarde in rakete. Nevihto dosti prej zazna in se začne nemirno obnašati, takrat vemo, da bo slabo vreme oz. da bo grmelo. Lep pozdrav. Petra"

POMAGALI SMO - LONI

2011-10-19T00:50:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo:

"Pozdrav, pošiljam vam pozdrave od naše Loni, ki se pri nas zelo dobro počuti. Presenetljivo dobro se je navadila, saj drugo noč ni nič lajala, ampak je lepo spala v svoji koči v pesjaku. Ogromno se je gibala in je bila utrujena. Zjutraj pa je bila že polna energije in ga je že malo biksala, saj je atiju pobegnila k sosedu, verjetno jo je premamil sosedov pes. Vse se je dobro končalo, saj je na moj žvižg in klic prišla nazaj. Bo treba še kar veliko treninga, preden bo lahko sama tekala po dvorišču. Zato zdaj raziskujeva okolico skupaj, na povodcu. Za pesjak pa ima tudi privezan osem metrski povodec, da lahko tudi sama leta okoli. Na razpolago ima ogromno prostora. Je pa tudi redkokdaj sama zunaj, ker smo vsi doma in se ji z veseljem posvečamo. Danes je imela že tudi prve obiske in je dobila igračke. Vsi so navdušeni nad njo. Obiskala jo je že tudi Barbara in sta se takoj ujeli. Karmen"

POMAGALI SMO - NAJK

2011-10-18T07:08:00.000-07:00

Posvojitelji sporočajo:

"Najk se je (skupaj z nami seveda) preselil v hišo z vrtom. Seveda je še vedno družinski član s posteljo v hiši. Postal je lep, vzgojen pes in v divjini se sprehaja z nami brez povodca. Dva termina šolanja se kar poznata, morda se spomladi udeleživa še enega. Želim vam in društvu še v naprej uspešno delo, če pa ste kaj na našem koncu pa dobrodošli! Lep pozdrav, Robert"

POMAGALI SMO - ARI

2011-10-17T02:05:00.000-07:00

Tina in njen soprog sta prišla po psička v velikosti pinča in vzela v svoj prijazni dom Arija, ki nikakor ni obetal, da bo postal tak, kot vidite na sliki. In sedaj ima Tina enega velikega psa in enega še veliko večjega. Razvaja ju na vse kriplje in pretege in nam redno pošilja fotografije vragolij, ki jih zganjata njihova postavna lepotca.

POMAGALI SMO - PIKA

2011-10-17T01:59:00.000-07:00

Posvojiteljica sporoča:
"Zdravo, pošiljam slike od naše Pike, iz katerih je razvidno, da je ze zrasla in da se dobro počuti. Sodeluje pri molži koze, ker ve, da na koncu dobi malo mleka, zelo lepo lovi kokoške in petelina, zelo hitro pospravi copate, japonke, majice, daljinca s kavča, skratka vse, kar je prenosljivo, če ne zapremo vrat. Je tudi že odličen čuvaj, ko pride kdo na obisk, zelo energično in glasno laja, da opozori prišleka, da je tu ona gospodar. Ko gremo po ranču, gre z nami, vendar se najraje vrne spet do hiše in tam čaka. Lep pozdrav, Bruna"

POMAGALI SMO - MEGI

2011-10-17T01:56:00.000-07:00

Njeni posvojitelji sporočajo:
"Z našo Megi je vse OK. Sedaj smo se že navadili eden na drugega. Smo jo malo podresirali, tako da gre sedaj z nami na sprehode že brez flexija. Je zdrava, igriva in zelo zvedava. Skupaj se imamo prav super."

LAJKINA USTVARJALNICA

2011-10-12T05:00:00.000-07:00

Vse naše izdelke si lahko pogledate na naši FB strani -
Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski LAJKA; pod rubriko LAJKINA USTVARJALNICA.

Za vsa naročila pišite na lajkadrustvo@gmail.com .

LAJKA STOJNICA

2011-10-11T01:36:00.000-07:00

Pa smo dočakali enega izmed svojih velikih dogodkov - prvo zaresno stojnico. Ker v Lajki trženje samega sebe, da bi nam denar konstantno curljal z vseh strani, ni močnejša plat, smo s tem kar odlašali, odlašali... in kar odlašali. Šele prijazno povabilo Obalnega društva proti mučenju živali nas je spodbudilo, da smo končno čisto zares začeli razmišljati tudi v tej smeri - da je že skrajni čas, da naredimo premik tudi v povečanju prepoznavnosti našega društva, ob tem pa s prodajo svojih izvirnih izdelkov zaslužimo še kakšen dodatni evro za financiranje naše vedno obsežnejše dejavnosti v dobrobit živali. In akcija je stekla... za pot od ideje do realizacije ni bilo na razpolago prav veliko časa. Šele ko se spustiš v tak "projekt", vidiš, na koliko stvari je za uspešen zaključek potrebno pomisliti, adrenalin se je večkrat dvignil preko dovoljene meje, ampak uspelo nam je. Ponosni smo na svojo prvo predstavitev na ta način. Naša energija, ki se sicer usmerja v druge dejavnosti našega društva, se je preteklo soboto zbrala na stojnici v Kopru in na morski obali oranžno zažarela.

Hvala vsem članom in simpatizerjem, ki ste svoj čas, znanje in talente usmerili v ta projekt, ki nam je prinesel same pozitivne stvari: navezovanje prijateljskih stikov s kolegicami in kolegi iz drugih društev, izmenjava izkušenj in informacij, osveščanje in informiranje mimoidočih, ki so radi postali in poklepetali z nami, ob vsem tem pa še zaslužili za kakšno kastracijo in sterilizacijo. Hvala tudi ODPMŽ, da ste nas s svojim povabilom brcnili v neomenjani del telesa, da smo se končno postopili postavitve stojnice... in ugotovili, da znamo.

LAJKA KOLEDAR 2012

2011-10-04T03:25:00.000-07:00

Najboljši del človekovega življenja so njegova mala,

brezimna pozabljena dela dobrote in ljubezni.

(William Wordsworth, angleški pesnik)

Naj vaša in naša mala dela dobrote in ljubezni prinesejo nove začetke in novo upanje

množici zavrženih brezimnih živalskih usod. Naši živalski prijatelji, ki krasijo strani našega prvega koledarja, so dokaz, da s skupnim delom lahko spremenimo njihovo usodo na bolje.

Brez slabe vesti jih lahko podarite kot osebno ali poslovno darilo, s katerim boste pomagali

in pokazali, da vam ni vseeno. Z izrazito estetsko drugačnostjo koledarja pa boste obdarovancu podarili res nekaj posebnega.

Ta koledar je nastal z mednarodnim sodelovanjem, kar dokazuje, da za dobra dela

meje ne obstajajo.

Celoten izkupiček od prodaje koledarjev bo namenjen izključno za pomoč zavrženim živalim.

Tehnični opis: dimenzije koledarja so 34 x 31 cm, 14 listni

Cena: 10 eur, za količino nad 10 kosov nudimo rabat

Naročila na: tel.št. 040 707 936 in

e-naslov: koledarzadar@gmail.com ali info@lajka.org .

POSVOJITEV - MEDO

2011-08-22T23:16:00.000-07:00

samček / cepljen / čipiran / kastriran

MEDO je 1,5 let star kuža, manjše rasti, cca 12 kg, ki je silno navezan na svojega skrbnika. Je zdrav, čipiran, cepljen in kastriran mešanček, ki si ne želi drugega, kot imeti svojega človeka vedno ob sebi. Sobno čist.

Je popolnoma nekonflikten in tako primeren tudi za otroke in starejše ljudi.

Giblje se hitro in spretno, tako da je zelo primeren tudi za agilitiy. Čeprav ima ogromno energije, je umirjen, v stanovanju neproblematičen, nevsiljiv in prijeten.

Ima pa eno težavo, ki ni zanemarljiva. Zaradi slabih izkušenj v preteklosti se BOJI BITI SAM - sindrom ločitvene tesnobe.

Vse, kar si Medo želi, je to, da bi bil vedno v družbi ljudi. Postopno ga sicer navajamo na kletko in samoto, vendar bo to popolnoma osvojil šele takrat, ko bo resnično začutil, da ga njegov lastnik ne bo nikoli več zapustil.

Medo je prav poseben kuža in si zasluži prav posebnega lastnika. Zagotovo mu bo naklonjenost in potrpežljivost stotero povrnil.

Kontakt: Majda 040 845 390

POMAGALI SMO - RONI

2011-07-08T02:19:00.000-07:00

Roni se javlja iz novega doma. Srečna in ljubeča lastnica Vida pravi, da se zelo rad fotografira in nam je poslala nekaj posnetov.

TARINA ZGODBA - TRETJI DEL

2011-06-30T22:07:00.000-07:00

Na toplo sončno nedeljo smo se odpravile preko Ljubelja na obisk k Tari, saj so nas že vsi nestrpno pričakovali. Pred tem smo se oglasile še pri našem veterinarju dr. G., ki je Tarino nogo z veščim posegom ponovno vrnil v funkcijo. Tara je bila medtem z novo skrbnico že na kontrolnem pregledu in dr. G. nam je s ponosom pokazal najnovejše rentgenske posnetke, kjer se tudi za laične oči prav dobro vidi, kako se kost lepo zarašča. Tara tudi že po malem planinari, seveda pod budnim očesom skrbnikov, da ne bi bile obremenitve zaenkrat še prevelike. Srečale smo se tudi s fizioterapevtom, ki s Taro še vedno redno dela. Ja, Tara hodi na masaže, hidroterapijo, fizioterapijo...skratka fina dama, ki si je na Koroškem ustvarila pravi klub oboževalcev.

Pričakovali smo, da se nam bo Tara vrgla v objem, ko nas bo zagledala. Ja, malo morgen... prišla je do nas, vsako posebej polizala v pozdrav, ampak kakšne posebne vzhičenosti pa ni bilo opaziti. Dala nam je vedeti nekaj takega kot: No, puce moje, sem vesela, da ste prišle, ampak glejte...jaz nimam preveč časa za vas, se morava z mojo novo prijateljico preganjati po vrtu, ker sedaj uporabljam pač že vse štiri tačke. Saj razumete, kajne?

Takoj se je dalo videti, da je novi dom in svoje ljudi že popolnoma posvojila, da se pri njih počuti kot riba v vodi in da neskončno uživa. Celovec smo zapuščale s prijetnim občutkom, da smo v našem društvu s pomočjo mnogih dobrih ljudi zaključili še eno na trenutke prav dramatično zgodbo o uspehu. Še enkrat vsem prisrčna hvala v imenu Tare, koroške Slovenke z bosanskim poreklom.

POMAGALI SMO - LUX

2011-06-30T22:05:00.000-07:00

V idilični vasici nad Moravčami smo obiskali Luxa in ponovno ugotovili, da mu je padla žlica v med. Posvojili so ga topli in srčni ljudje, pravo veselje je opraviti tak obisk. V ilustracijo prilagamo slike, kakšen je revež prišel k nam iz vsem tako dobro znanega zavetišča. Z dovoljenjem njune mamice objavljamo slike zlatolasih deklic, ki imata Luxa neizmerno radi, prav tako pa tudi on obožuje njiju. Njuna najmlajša sestrica pa iz mamičinega naročja steguje ročice proti njemu in se mu naglas smeji. Z velikim veseljem zagotavljamo, da je Lux dobil dom popolnoma po svoji meri. Srečno, ti prelepi velikan, in prisrčna hvala njegovim skrbnikom.

2011-06-28T10:47:00.000-07:00

Spoštovani!

Ker se vedno pogosteje, seveda večinoma okoli vogalov, soočamo z govoricami in namigovanji glede našega dela na področju skrbi za živali, bi želeli vse zainteresirane obvestiti o nekaterih dejstvih. Pa začnimo s splošnimi in se kasneje posvetimo konkretnejšim, da obelodanimo resnico glede klevetanj, ki krožijo v naših logih:

- Kako skrbimo za brezdomne živali in kakšne so naše aktivnosti na tem področju, je stvar naših prepričanj, osebnih in v končni fazi vedno skupnih odločitev. Pri obstoječi politiki bomo ne glede na to, kaj si kdorkoli o tem misli, piše po forumih, ali pa ogovarja za hrbtom, tudi ostali, razen če se bomo sami odločili drugače. Kdor dvomi v nas in se želi prepričati o uspešnosti naših oddaj, je vljudno vabljen na izlete po Sloveniji, bomo po gostovi izbiri skupaj obiskali naše bivše varovance. Malo regionalne logike bi bilo ob tem seveda glede na število oddanih živali zaželene oziroma celo potrebne. In če to, kar boste videli, pomeni "oddajo prvemu, ki pride mimo...", kot menda krožijo o nas govorice, potem take oddaje toplo priporočamo tudi drugim, ki se s tem ukvarjajo. Pa šalo na stran: živali, ki jih oddamo, ostanejo pod našim budnim očesom do konca njihovega življenja, za vsako od njih obstaja v arhivu dokumentacija, s posvojitelji smo v kontaktu, preverjamo na terenu - in če tega ne obešamo na veliki zvon po vseh mogočih forumih in spletnih straneh, da ja vsi vidijo, kako smo pridni, še ne pomeni, da tega ne delamo. Enostavno za to nimamo ne časa ne volje - postavljati se pred drugimi namreč.

- Naše društvo je prvo, ki se je posvetilo raziskavi delovanja in javnega financiranja zavetišč, s čimer pa smo, kot vse kaže, dregnili v osje gnezdo. Ker pa so že začetni izsledki raziskave silno zanimivi, nikakor nimamo namena na tej točki odnehati, saj verjamemo, da je ta dejavnost še polna neodkritih skrivnosti, o katerih doslej v korist brezdomnih živali nihče ni niti razmišljal. Na primer: Zakaj zavetišča niso obvezna pripraviti in objaviti letnih poročil o številu sprejetih živali, številu evtanazij, s/k, prostoživečih mačkah...pa še veliko podobnih vprašanj bomo postavili na ustreznih mestih. Že številke, do katerih smo prišli zgolj v skladu z ZDIJZ, so osupljive...

- Naše društvo pri županu Jankoviću ni ugovarjalo višini sredstev, ki jih iz mestnega proračuna prejme Zavetišče Ljubljana. Prav nasprotno - mi želimo, da se za pomoč zapuščenim živalim nameni čim večja sredstva. Problem pa vidimo v tem, da se po našem mnenju kljub spoštovanja vrednem znesku zgolj v korist živali le-tam tekom let ni kaj bistvenega spremenilo. Po nepreverjenih informacijah naj bi sedaj moralo zavetišče Ljubljana sodelovati tudi na razpisih v primestnih občinah - in kaj pod soncem naj bi bilo s tem narobe? Imajo prostor, imajo največ kadra, govorijo o tem, da so na nivoju vrhunskih evropskih zavetišč - torej ščepec tržnega obnašanja tudi Zavetišču Ljubljana ne bi smelo biti odveč. Zdrava konkurenca dviguje nivo storitev, kar pomeni boljše čase za brezdomne živali, občinam pa zelo verjetno prihranek kakšnega evra davkoplačevalskega denarja. Predvsem pa je pomembno to, da se vsaj delno omeji popolna svoboda lastnikov zasebnih zavetišč, ki lahko z nikogaršnjimi živalmi ob kontroli poslovanja, kakršna pri nas na žalost je, počnejo, kaj jih je volja.

Mimogrede še to: vsota za sanacijo mikrosporije v ljubljanskem zavetišču je bila 15.000 eur in MOL je teh dodatnih 15.000 eur odobril, kot je navedeno v letnem poročilu za leto 2010.

- Lastnik zavetišča Meli prav dobro ve, zakaj je prišlo do evtanazije domnevno 7 psov lani poleti - ker je imel 56 psov že samo na spletni strani, kje je šele karantena. Domnevamo, da je s pretiranim odlovom psov po ciganskih naseljih dvojno prekoračil kapacitete svojega zavetišča, iz katerega so živali v tistem času že ob veliko manjšem staležu prihajale v obupnem stanju - shirane, zanemarjene, bolne in preplašene. Prav udobno je imeti v ciganskih naseljih bogato bazo za redno polnjenje kapacitet in s tem reden dotok davkoplačevalskega denarja, kot jo ima zavetišče Meli, ampak pretiravati pa res ni treba. In seveda se ob teh govoricah pozabi povedati, da je Lajka takrat posvojila iz Melija 11 psov, prav tako v času dopustov in slabe oddaje, plačala za njih posvojnino, jih fizično in psihično postavila na noge ter jim poiskala prijazne domove. Žal več nismo zmogle. Kdo od teh, ki sedaj o tem moralizira in obsoja, je vzel še kakšnega? Če bi, jih ne bi bilo evtanaziranih niti 7... mogoče prav nobeden. Pa žal ni bilo evtanaziranih samo 7, takrat jih je bilo pobitih mnogo več.

Ni naša naloga, da preverjamo, koliko živali ima v zavetišču. To bi morala biti naloga pristojnih služb, pa jim je malo mar. Še bolj pa nas vsakič znova pretreseta neskončna kolegialnost in solidarnost med vodji slovenskih zavetišč tudi v primerih neetičnega ravnanja kolegov. Tako se obnašajo tudi tisti, ki se oklicujejo za največje zaščitnike živali.

Žalostno je, da je ljudi ganil šele poboj 7 psov, ko pa se ve, da je bilo v letih 2008 in 2009 evtanaziranih skoraj 50 % vseh psov v tem zavetišču. Vse to imamo črno na belem - ta podatek smo pridobili od občin, od zavetišča je to seveda popolnoma nemogoče.

- Z napadalnim psom iz Žirovnice, ki je menda tudi tema opravljanj o Lajkinih grehih in napakah, nimamo prav ničesar opraviti. Nikoli ga nismo videli, niti nameščali, še manj socializirali. Če bi bilo potrebno, bi ga naša članica celo namestila, ampak pod našimi pogoji in s popolnim prevzemom odgovornosti, vendar pa je potreba po naši pomoči hitro izzvenela. Kdor ima tu prste vmes, naj hrabro in pošteno stopi na plan in pove resnico o psu, lastnici, kršitvah zakonodaje in okoliščinah ugriza.

Za pojasnila na vaša vprašanja smo vam vedno na voljo, kontaktne podatke najdete na naši spletni strani in FB. Kar pogumno - o nas vprašajte NAS.

Lep pozdrav.

Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka

MEDVED SREČKO (2. DEL OBJAVE)

2011-06-15T02:04:00.000-07:00

ROKE POMAGAJO ŠAPICAM!

Dejstva:

1. Mladiček je bil odvzet iz narave (KRUTO DEJANJE). To neodgovorno dejanje je odvilo celo zgodbo!

2. Javnost je zaslepljena z neresničnimi podatki!

3. S posesivnim odnosom do nebogljenega mladiča velike zveri, medveda, so mu odvzeli naravne vzorce obnašanja in ga z neprimernim rokovanjem, hranjenjem in ravnanjem z njim, počlovečili ter ga s tem doživljenjsko zaznamovali z ujetništvom in z motnjami v obnašanju!

4. Neprimeren obrok: preveč mleka in sladkarij, "nedovoljeno hranjenje s svinjskim mesom-možen prenos virusov", obrok brez vitaminov, vlaknine-brez presne zelenjave, nepoznavanje svežega mesa in rib!

5. Žival je bila invadirana s črevesnimi zajedalci (tesno sobivanje s psom, ki je necepljen proti steklini in neregistriran). Ko je g. Logar k nam pripeljal psa s katerim je sobival dolgo časa, smo ga brezplačno oskrbeli z vitamini, ga razglistili in cepili proti steklini). G. Logar ga noče registrirati?

6. Vcepitev vzorcev neprimernega ravnanja z njim: bolestna navezanost na človeka in domače živali, na preštevilne obiskovalce (vožnja z avtobilom, vozičkom, draženje, razkazovanje ob vsakem času, draženje med počitkom, siljenje da počne vse ob vsakem času, spanje s psom, sesanje podlakti g. Logarja)-to je CIRKUS! Velike zveri in sloni NISO ŽIVALI ZA V CIRKUS! V EU je to prepovedano!

7. Medvedek je postajal agresiven. To je izražal z grizenjem!

8. S temi izjavami trkajo na svojo dušo, vendar hočejo odgovornost prenesti na druge, zakaj?

VLOGA AZILA!

1. Odzvali smo se na poziv Inšpektorata za okolje ter ga prenesli v kontrolirane pogoje Azila.

2. Gre za začasno nastanitev: urediti obrok, odvajanje zasvojenosti s človekom, ustrezno zdravstveno varstvo in premestitev v ustrezni azil za medvede!

3. Medvedka smo nastanili v ogradi veliki 74m2 (sistem za zapiranje, bazenček z vodo, plezala, brlog)! Blaga električna ograja ga odvrača od destruktivnega obnašanja in ga navaja na bariero, ki ga bo doživljenjsko ločevala od prostosti!

4. Odvajamo ga pretiranega stika s človekom. Ravnamo po evropskih priporočilih, da se z njimi ne rokuje (HANDS OFF)!

5. Nudimo mu uravnotežen obrok: Mleko Mazuri (podobno medvedjemu), sveže sezonsko sadje in zelenjava, sveže meso:riba,kunec, ovca, govedina 10%. Opravili smo vitaminizacijo. Redno dodajanje vitaminov, mineralov in mikroelementov!

6. Ustrezno zdravstveno varstvo: spremljanje parametrov rasti-merjenje, tehtanje, bakteriološka in parazitološka analiza blata, odstranitev valjastih zajedalcev, vitaminizacija, cepljenje proti kužnim boleznim, vključno s steklino!

7. Označevanje živali (mikročip) in pridobitev CITES dokumenta ter preselitev na novo lokacijo urejenega zatočišča za medvede (skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor)!

8. Pred tremi leti smo v okviru Azila za prostoživeče živali Golob d.o.o. na Muti izdali brošuro avtorja Anžeta Goloba: "Slovenski medvedi v ujetništvu in izboljšanje njihovih pogojev bivanja". Obiskali smo vse medvede v ujetništvu, analizirali njihove pogoje bivanja s prehrano, primerjali evropsko s slovensko zakonodajo ter lastnikom donirali brikete za medvede, sredstva za odstranitev zajedalcev ter jim ponudili brošuro! "S tem smo pisno opozorili na probleme slovenskih medvedov v ujetništvu"

S prisrčnimi pozdravi za dobrobit prostoživečih živali v ujetništvu!

dr. Zlatko Golob; Azil za prostoživeče živali; Glavni trg 7, 2366 Muta

MEDVED SREČKO

2011-06-14T12:30:00.000-07:00

Spoštovani!

Oglašamo se iz Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, ker smo tudi mi na svoj elektronski naslov prejeli "srce parajoči" apel Matevža Logarja za pomoč medvedku Srečku, ki so ga pristojni organi odvzeli z njihove domačije in odpeljali v Azil za prostoživeče živali Muta, kjer je skrb zanj na čelu svojega osebja p...revzel dr. Zlatko Golob. Njegov odgovor na obtožbe g. Logarja prilagamo našemu pismu, kajti prosili smo ga za komentar trditev v pozivu na akcijo za "rešitev" medvedka Srečka.

Ko se je zgodba o medvedku pojavila v javnosti, je Logarjeva zvezda zasijala v vseh medijih. Pri tem so vsi skupaj kar pozabili na prvi opozorilni znak, ko je g. Logar fizično obračunal z inšpektorjem, ki je prišel na ogled in je poskušal ukrepati tako, kot za take živali določa zakonodaja. V javnosti je bilo celo slišati komentarje, ki so izražali naklonjenost temu barbarskemu dejanju, češ, dobro mu je podkuril...

Pustimo ob strani ugibanja, kako se je Srečko v resnici znašel pri Logarjevih. Njihova zgodba je presenetljiva, ampak dokazati nasprotno bi bil zagotovo dolgotrajen postopek z negotovim izidom. Vsekakor pa so Logarjevi hitro zaslutili odlično priložnost za sončenje v medijski slavi, ki prinaša tudi ekonomsko korist, kar so tudi ob podpori sprva naklonjenih medijev s pridom izkoriščali. Njihova domačija je postala za cenene zabave željne ljudi priljubljena turistična točka, kaj pa je ob tem preživljal medvedji mladič, pa je sprva skrbelo le peščico ljudi, ki so pomislili tudi na njegovo dobrobit, glede na to, kateri živalski vrsti pripada. V Poljansko dolino so se ljudje na ogled medvedka vozili celo v organiziranih skupinah, Srečko od jutra do mraka ni imel miru. Po njem so se stegovale roke, vanj bliskale fotografske bliskavice, okoli njega hrušč in trušč, hranili so ga z neprimernimi posladki, počitek pa ob velikem obisku sploh ni bil mogoč.

O vsem tem se je na lastne oči prepričala tudi članica našega društva, ki si je šla kot obiskovalka k Logarjevim ogledat situacijo. Njena izjava je shranjena v arhivu našega društva, identitete pa ne bomo razkrili, ker se z ozirom na nasilniško obnašanje g. Logarja do inšpektorja v nasprotnem primeru ne bi počutila varne. Zgrožena je že isti večer poročala o popolnoma neprimernem in na trenutke krutim ravnanjem g. Logarja z mladičem, ko je le-ta želel počivati, ampak mu tega zaradi obiskovalcev niso privoščili. Budil ga je in razkazoval kot v cirkusu, mu v gobček tlačil rolado in ob vsem tem postavljanju pred obiskovalci dajal posmehljive in brezčutne izjave. Ljudje so medvedka nadlegovali brez prestanka na vse mogoče načine in ob tem v žepe Logarjevih tlačili denar. Res žalostno, da je zavest ljudi, ki so romali tja, na tako nizki ravni, da niso pomislili, kaj to pomeni za Srečka, mladička, ki potrebuje svoj mir za normalen razvoj. V azil je pa je prišel kljub hvalisanju Logarjevih, kako plemenito so skrbeli zanj, v žalostnem stanju, kar je razvidno tudi iz poročila dr. Goloba.

G. Logar navaja, da je Srečko bival skupaj z domačim psom, pri tem pa pozabil omeniti, da je le-ta nečipiran, ni bil cepljen, niti ni bil tretiran proti notranjim zajedalcem. Človek, ki niti z domačo živaljo ne zna ravnati v skladu z veljavno zakonodajo, sedaj kliče na pomoč vse, ki se jih domisli, naj mu pomagajo glede divje zveri! Ali je kdo pomislil, da bo Srečko iz ljubkega medvedka kar hitro zrasel v velikega medveda in kako se mu bo takrat godilo? Ena izmed verjetnih možnosti je tudi ta, da bi služil kot vaba za goste ob brunarici Logarjevih ob smučišču, seveda nastanjen v popolnoma neustreznem življenjskem okolju - odločno premajhni kletki. Doletela bi ga enaka usoda kot druge medvede v Sloveniji, ki so nastanjeni v ujetništvu pri zasebnikih. Desetletja dolgo so prisiljeni v životarjenje in ob tem človek pomisli, da bi bila humana evtanazija zanje veliko bolj milostna usoda kot pa tako življenje. Le kaj v ljudeh vzbuja tovrstne nagibe, da povzročajo živalim toliko trpljenja, nam je uganka.

Prepričani smo, pa tudi zahtevamo, da bo za Srečka, ki je postal slaven na tak žalosten način, ustrezno poskrbljeno in da bo nameščen v okolje, kjer bo lahko vsaj kolikortoliko srečen užival medvedu primerno življenje, če so ga že Logarjevi doživljenjsko oropali možnosti, da bi se svobodno gibal po širjavah naravnega okolja, kot je za njegovo vrsto primerno.

Srečku želimo, da bi končno lahko v miru odraščal v zdravega in zadovoljnega medveda, apeliramo pa na ljudi, naj ne nasedajo cenenim trikom, kako potegniti iz trpljenja živali čim večjo ekonomsko korist, pa še medjsko pozornost za povrh. Saj v tem primeru je šlo predvsem za to, kajne?

POMAGALI SMO

2011-06-13T05:05:00.000-07:00

Vsem, ki se zavedate, da nas živali potrebujejo, in ste se odločili za posvojitev, se toplo zahvaljujemo. Naj se dober glas širi!

Posvojence, ki so našli dom, navajamo na naši spletni strani www.lajka.org/lajka_pomagali.php v abecednem vrstnem redu (ime, datum, kraj).
Kako pa se kaj znajde v novem domu? Pogumno raziskuje ali se drži bolj zase? Je že kakšno ušpičil/a? Koga ima najraje? Veseli bomo, če delite z nami kakšno dogodivščino, povprečen dan, zabeležko, komentar na našem BLOGU pod naslovom POMAGALI SMO.

VTIS S SOJENJA OKRUTNEMU MORILCU PSA BONIJA

2011-06-12T22:06:00.000-07:00

3. 6. 2011 se je na Okrožnem sodišču v Krškem končalo sojenje okrutnemu, hladnokrvnemu morilcu psa Bonija, Antonu Simonišku iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici. Primer je pred letom in pol pretresel vso Slovenijo, saj je bilo to grozljivo dejanje storjeno na očeh javnosti, kar tudi veliko pove o storilčevi osebnosti. V javnosti je završalo in ljudje smo zelo pozorno spremljali, če bo to zavržno dejanje dobilo svoj sodni epilog.

Obsodba 5 mesecev pogojno me je po eni strani zadovoljila, po drugi pa spet ne. Vsekakor je to veliko več, kot je murskosoboško sodišče pred leti prisodilo naročniku in izvajalcu grozovitega mučenja nad ubogo in nemočno živaljo, ko je bil v gozdu najden še živ pes, privezan ob drevo, na smrt pretepen. Da ne omenjam, da obsojeni storilec tega dejanja svoje kazni sploh ni odslužil, čeprav mu je bilo naloženo delo v zavetišču, pa tega pristojnim organom mar. Naročnik te okrutnosti pa je dobil tako nizko denarno kazen, da se je s tem hvalisal in se norčeval iz obsodbe pred sovaščani.

Zadovoljna sem, da sodnica ni nasedla poskusom, da bi se obtoženca prikazalo kot ljubečega in strpnega človeka, tako do ljudi kot do živali. Niti ni sprejela razlage obrambe, da je to naredil, ker je branil svojo hčerko - zgodbo o razlogih je Simonišek v preiskovalnem postopku po svojih potrebah spreminjal. Obramba je pred sodišče pripeljala kar nekaj ljudi, ki so sicer to zatrjevali, čeprav mene, in verjamem da nikogar, ki je kritično spremljal sojenje in je kolikor toliko čustveno zrel in inteligenten, to nikakor ni prepričalo. Še posebej zato, ker obtoženec ni pokazal niti trohice kesanja za tako okrutno dejanje. Sprevrženo do konca. Mislim, da bi našo družbo moralo to močno skrbeti.

Vsak, ki se s tako krutim in vsega obsojanja vrednim dejanjem spravi nad nemočno žival, tako kot se je Simonišek, nikakor ne more biti ljubitelj živali, pod nobenim pogojem. Žal je sicer tudi res, da se tako opevana "ljubezen" pri marsikateri hiši konča pri vratih njihovega vrtička. Dokazovanje obrambe, ki je hotela prikazati Simoniška kot velikega ljubitelja živali, češ da je svojega psa peljal na evtanazijo, ker je zarenčal na domačo hčerko, namesto da bi ga dal pokončati kako drugače, je groteksno in v posmeh vsem resničnim ljubiteljem živali. Odvetniku iz tako slavne odvetniške pisarne, kot si jo je za svojo obrambo privoščil Simonišek, bi moralo biti jasno, da to ni nobeno milostno dejanje, ampak obveza, ki jo določa zakon...pa še to potem, ko so izčrpani vsi drugi predhodni ukrepi in je evtanazija neizbežna. Vendar v naši državi, kjer se pse in ostale živali še pobija s koli, sekiro ali muči na tisoč in en način, je evtanazija še milostna smrt, kljub temu da je po zakonu to prepovedano in kaznivo dejanje, če ne gre za evidentiran ugriz in dokazano agresivnost. Zagovornik obtoženega pa ima to celo za dokaz njegove nežne in čuteče narave!

Tudi to, da mučitelji so in bodo obstajali, ni razlog, da se tega ne obsoja in tudi ne obsodi. Za taka grozodejstva, pravzaprav gre tu za izživljanje nad nemočnimi in najšibkejšimi v naši družbi, noben izgovor ni dovolj močan in tudi ne bi smel biti.

In kdaj bom zadovoljna jaz osebno?

1) Takrat, ko se bo takim okrutnežem in brezvestnežem doživljenjsko prepovedalo vsakršno posedovanje živali, ne pa da se še hvalisajo, kako je Simonišek predsednik rejcev konjev pasme posavec. To veliko pove o naši družbi in našem odnosu do živali nasploh.

2) Takrat, ko bodo zaradi tako sprevrženih dejanj obtoženci resnično ždeli za rešetkami, brez olajševalnih okoliščin. Opravičila za tako kruto dejanje ni.

3) Ko bodo storilci teh kaznivih dejanj poleg vsega naštetega poravnali še vse stroške sodnega postopka, plačali visoko denarno kazen in morebitne odškodnine.

4) Ko bodo deležni tudi obvezne psihiatrične obravnave, ker jo vsekakor potrebujejo, čeprav se sprašujem, ali bi bila učinkovita.

In nenazadnje, kako naj si razlagam ciničen poljubček, ki mi ga je po zraku poslal zagovornik obtoženega po koncu obsodbe? Smo res tako civilizirana družba, za kar se imamo?

Majda Potrebuješ

ZAVETIŠČE TURK

2011-06-08T23:29:00.000-07:00

LORA je odrasla, prijazna in vodljiva psička.

FLOR je psička stara štiri mesece.

Zavetišče Turk je prepolno živali. Išče se nove lastnike psov in tudi začasne oskrbnike.

Živali si lahko pogledate na http://zavetisce-turk.blogspot.com .

Kontakt: 041 609 240, www.zavetisce-turk.si

ZAVETIŠČE TURK

2011-06-08T23:01:00.000-07:00

LAN je pes velike rasti, prijazen in vodljiv. V zavetišču je že od lanskega poletja in bi bil nadvse vesel novega doma.

Zavetišče Turk je prepolno živali. Išče se nove lastnike psov in tudi začasne oskrbnike.

Živali si lahko pogledate na http://zavetisce-turk.blogspot.com .

Kontakt: 041 609 240, www.zavetisce-turk.si

TARINA ZGODBA II

2011-04-04T09:51:00.000-07:00

Tara je stara eno leto. Psička je cepljena, čipirana in sterilizirana. Pod naše okrilje je prišla s starimi, narobe zaraslimi poškodbami kosti zadnjih tačk, levo je lahko uporabljala zgolj občasno. Vse te travme je kot mladič z ulice uspela sama preživeti in vedeli smo, da je vztrajna borka za preživetje. Pred kratkim je bila operirana, sledi rehabilitacija. Ko jo bomo postavili na vse štiri tačke, jo bomo (sicer v solzah) pospremili v nov dom, ki ga bomo skrbno izbrali in bo moral biti najmanj toliko odličen, kot je odlična Tara, ta neverjetna pasja dama, ki je zmagala v bitki za življenje.

TORNI

2011-04-04T09:41:00.000-07:00

Torni je dostojanstvena pasja dama v srednjih letih. K nam jo je usoda zanesla čisto po naključju in ostala je. Ima velike težave s kožo in trudimo se na vse načine, da bi jo tega rešili. Ker pa je to dolgotrajen proces, Torni še ni zrela za oddajo.

HERBIE

2011-04-04T09:29:00.001-07:00

Herbi je mladiček, ki ima v svojem kratkem življenju izkušnje zgolj s temnimi platmi človeštva. Trenutno ga še ne oddajamo, ker ima težave z gibanjem. Prednji tački sta deformirani, ker obstaja velika verjetnost, da sta bili polomljeni in sta se napačno zarasli. Poskrbeli bomo, da bo dobil pomoč vrhunskega strokovnjaka s področja veterinarske ortopedije in vložili maksimalne napore, da bo lepega dne z lahkoto odkorakal v stalni prijazen dom.

KUŽKA IŠČETA NOV DOM

2011-03-20T12:29:00.000-07:00

Kužka smo 18. marca našli na sprehodu, ko sta negibno ležala v grmičevju v cesti. Pomislili smo že na najhujše, vendar se je izkazalo, da sta še živa, čeprav že čisto na koncu z močmi. Oba sta mladička, najverjetneje sta bratec in sestrica. Kužek je bel s črnimi lisami, psička pa je črna. Bila sta veterinarsko pregledana, razbolhana in razglistena. Po oceni veterinarke sta stara okoli 3-4 mesece. Veterinarka je ocenila, da bosta srednje velikosti, ko odrasteta. Kužek bo morda malo večji od psičke. Po dobri oskrbi sta si oba že precej opomogla, sta igriva in živahna, kot vsi zdravi mladički.

Trenutno sta v začasnem varstvu, vendar iščeta nov dom. Oba sta zelo prijazna in močno navezana na ljudi. Primerna sta za bivanje v stanovanju ali hiši. Ne oddajata se kot psa za na verigo. Želimo si, da bi oba našla dober, topel in ljubeč dom, kjer ju bodo sprejeli kot družinska člana in zanju lepo skrbeli nadaljnjih 10-15 let, kolikor zanaša življenjska doba psov.

Kličite samo resni in odgovorni lastniki, ki bi enega izmed njiju (ali celo oba skupaj) sprejeli kot družinskega člana, ga imeli radi in zanj lepo skrbeli, ga redno cepili, mu po potrebi zagotovili veterinarsko pomoč, ga redno vodili na sprehode in zagotovili, da se nikoli več ne bi znašel v takem položaju, kot se je v rani mladosti, ko je skoraj od lakote in izčrpanosti poginil v grmovju ob cesti.

Kontakt:
031 381 356.

TARINA ZGODBA

2011-03-20T11:34:00.000-07:00

Na naša ušesa je prišla vest, da v nekem skladišču na neki ulici v nekem mestu životari mlada psička, ki ima poškodovani zadnji tački, da se uboga in preganjana skriva po okolici. En-dva-tri je stekla reševalna akcija in zahvaljujoč srčnim ljudem se je psička kmalu znašla na varnem dvorišču. Nikoli ne bom pozabila njenih oči, ki so prijazno strmele vame, ko sem stopila skozi dvoriščna vrata - jantarne barve, temno obrobljene kot Kleopatrine. Tara je v hipu osvojila moje srce - pa ne samo mojega. Ko pa je stekla po dvorišču, se je šele pokazalo, kako zelo psička potrebuje našo pomoč. Hodila je samo po treh tačkah, zadnjo levo, že kar precej atrofirano, pa je držala v zraku. Sklenile smo, da temu ne sme biti tako.

Najprej so sledile počitnice na deželi in spoznavanje drugih psov, ki se jih je Tara takrat zelo bala. Slabe izkušnje pač. Ampak Kala, Pika in Miša so dobre in izkušene terapevtke, imajo že veliko izkušenj z začasniki, ki so s seboj prinesli takšne in drugačne probleme. Ob njih pa so se vsi sprostili in kaj kmalu so skupaj divjali in se igrali po travnikih.

Tara se je hitro znašla in postala bolj samozavestna, pa tudi poškodovano tačko je kar pridno uporabljala, kadar je bila igra na višku. To je sicer pomenilo prisilni počitek naslednja dva dneva, ampak Tara se ni dala.

Začeli smo se ozirati za strokovno pomočjo, da bi Taro rešili težav pri gibanju, predvsem pa bolečin. Dobivali smo različna mnenja in različne zneske, koliko bo to stalo. Že takoj pa smo vedeli, da to ne bo poceni in smo hitro začeli z zbiranjem sredstev. Zato se tudi na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način donirali za Tarino operacijo, Mačji hiši, ki nam je omogočila licitacije, pridnim donatorjem predmetov za licitacije in tistim, ki ste licitirali malo za hec, predvsem pa zato, ker ste hoteli pomagati.

Veseli smo, da smo za operativni poseg uspeli pridobiti vrhunskega strokovnjaka, ki je po pregledu rentgenskih slik in Tare pripomnil, da je pravi čudež, da psička sploh hodi. Ugotovil je, da je imela zlomljeni obe stegnenici, kar je najverjetneje posledica tega, da jo je zbil avto. Obe kosti sta se narobe zarasli, le da je situacija na levi strani še bistveno slabša kot na desni. Do takrat sploh nismo vedeli, da je tudi z desno nogo karkoli narobe. Če samo pomislim, kako je to ubogo ranjeno bitjece preživelo tam na ulici, pa še čisto negodno. Ko je prišla k nam, je bila stara okoli pol leta, pa so bile kosti že vse poceljene, kar pomeni, da je bila poškodovana še čisto majhna, pa je nekako preživela. Punca je prava borka in si zagotovo zasluži drugo možnost.

Tara je postala meščanska gospodična. Od prvega trenutka, ko je vstopila v stanovanje, se je prilagodila takemu načinu življenja, niti ene same samcate težave pri tem ni imela ne ona ne mi.

Čudovita psička je in naš sonček. V kratkem bo šla na operacijo in potem sledi dolgotrajna rehabilitacija. Ampak Taro bomo postavili na vse štiri tačke, o tem ne dvomi nihče. Tako ona kot mi imamo jekleno voljo, da bo končno zaživela razigrano in aktivno pasje življenje, potem pa ji bomo našli dom, kjer se ji bosta cedila med in mleko.

Ko bo najhujše za nami, se spet oglasimo s svežimi novicami o Tarinem hitrem napredku popolni rehabilitaciji naproti.