POMAGALI SMO - TARA

Posvojitelji sporočajo:

"Pozdravljeni, pošiljam dve slikici od Tare (malo novejših). Pridno raste in čuva našo hišo ter vse njene prebivalce. Lep pozdrav od vseh. Valentina"

OBISK ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI MARIBOR

Ljubljana, 20.3.2012

Danes je društvo Lajka obiskalo Zavetišče za živali Maribor. Sestali smo se direktor Snage d.o.o.,  g. Ivan Hajnšek, vodja projekta Irena Bartok, ga. Petra Hercog, ter  Jadranka Juras in članica Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka.

Sestanku je nekaj časa prisostvovala tudi vodja zavetišča ga. Katja Kokot.

Namen našega obiska je bil seznaniti se tudi z druge plati z novo situacijo v mariborskem zavetišču, ki je po izbiri novega koncesionarja in vodje zavetišča dvignila v zainteresirani javnosti veliko prahu. Predvsem nas je zanimalo, kaj to pomeni za dobrobit živali in kakšni so načrti novega vodstva glede sistema dela in režima v zavetišču. Pogovarjali smo se o sledečem:
- evtanazije - dobili smo zagotovilo, bodo živali evtanazirali le v primerih, ko bo to nujno potrebno iz humanih razlogov;
- da bodo pripravljali letna poročila, ki bodo med drugim vsebovala tudi podatke o številu sprejemov, oddaj, evtanazij itd.;
- v neformalnem razgovoru smo podali pobudo, da se skuša poiskati možnost, da se kastrirajo tudi samci, čeprav tega zakon ne določa;
- da se zavetišče ne bo zaprlo pred javnostjo na ta način, da bi postavili za večino sprehajalcev nesprejemljive pogoje, temveč bo ostalo pri tem, da se izvajajo tečaji, na katerih se ljudi pouči o temeljnih pravilih sprehajanja, kar je v korist živali kot tudi okolja, v katerem zavetišče deluje, pa tudi samih sprehajalcev, in sicer v obsegu kot doslej. Za sprehajalce velja določen hišni red, ki je tak, kot je bil predstavljen, po našem mnenju sprejemljiv in koristen za vse, kajti strinjamo se s tem, da v karantenske prostore smejo vstopati le za to pooblaščeni;

- da si želijo sodelovanja z javnostjo in bodo povabili na razgovor vse zainteresirane prostovoljce;

- da se bodo pomanjkljivosti pri gradnji in opremljenosti prostorov za namestitev živali sanirale tako, da bodo živali živele v boljšem okolju kot doslej;
- da bodo stremeli za tem, da se vzpostavi sinergija z okoljem, v katerem zavetišče deluje in bodo z dobrim delom poskušali pridobivati tudi donatorska sredstva, s katerimi bi živalim lahko zagotovili višji nivo oskrbe.
Ogledali smo si zavetišče in videli tudi sprehajalca, ki je odpeljal psa na sprehod. Izvedeli smo, da je bilo takoj po nastopu novega vodstva ugotovljeno, da imajo vse nastanjene mačke in trije psi mikrosporijo, kar naj bi bilo posledica kršitev pravil stroke glede preprečevanja prenosa bolezni v obdobju prejšnjega koncesionarja.

Pogovarjali smo se tudi o treh mačkah, za katere naj bi ga. Kokot takoj po svojem nastopu na delovnem mestu vodje zavetišča odredila evtanazijo, in so bile razlog hudega spora med zainteresirano javnostjo in vodstvom. Izvedeli smo, da so nameščene v začasne domove, vendar pa je bilo sosledje dogodkov, kakor so nam ga opisali v zavetišču, drugačno kot tisto, ki je zakrožilo v medijih.

Predmet pogovora je bil tudi primer psice Line, ki je bila po besedah gospe Kokot evtanizirana na podlagi hude dlje trajajoče bolezni brez dobre prognoze za naprej. Vodja zavetišča je zagotovila, da je bila sprehajalka, ki se je z Lino največ ukvarjala, o tem obveščena in je tudi sama vedela za njene hude zdravstvene težave. Ga. Kokot je povedala, da je bila psička v zelo slabem zdravstvenem stanju, da je zaradi izraščanja tumorja že komaj hodila ter da je bila evtanazija nujna (odredila pa je ni ga.Kokot temveč veterinar, ki je psico pregledal).

Glede teh dveh dogodkov, ki so dvignili veliko prahu po celi Sloveniji, se ne želimo opredeljevati, ker nimamo celotne slike, smo pa mnenja, da bi boljša komunikacija med vodstvom in zainteresirano javnostjo marsikaj od tega lahko preprečila.

Na našo pripombo, da se čudimo izbiri koncesionarja, ki na razpisu ni dobil največ točk, kar je uspelo Mačji hiši, pa koncesije niso dobili,  smo dobili odgovor, da se moramo obrniti na župana MOM, kjer se je odločitev sprejemala. Potiho smo upali, da bo se bo sestanka udeležil tudi on in razjasnil marsikatero nejasnost, ki visi nad njegovimi odločitvami in postopki. Menimo, da MOM namenja zavetišču (še posebej v primerjavi z MOL) odločno premalo sredstev za dejavnost, ki je za mesto zelo pomembna. Prav tako smo izrazili začudenje, da je moral prejšnji koncesionar plačevati MOM koncesijo, kar je z ozirom na naravo dejavnosti, ki so jo opravljali, popoln absurd - zavedamo pa se, da tega vprašanja nismo naslovili na pravega sogovornika, zato odgovora na to tudi nismo dobili, pa saj ga iz razumljivih razlogov tudi pričakovali nismo. Vsekakor ga bomo skušali dobiti na pravem naslovu.

Zahvaljujemo se vodstvu podjetja Snaga, da so nam vsi udeleženci sestanka namenili svoj čas in v skladu s svojimi pristojnostmi odgovarjali na naša vprašanja. Hvala tudi za povabilo na ponovni obisk, katerega bomo z veseljem sprejeli, saj je naš interes za dobrobit živali, še posebej pa tistih, ki nimajo nikogar in ničesar  razen svojega mesta v zavetišču, na prvem mestu.

Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka

POMAGALI SMO; ZEUS V ŠOLI

Posvojitelji Zeusa so zgled vzornih lastnikov. Poslali so nekaj fotografij s pripisom: "Naš Zeus V. šolsko uro na skupinskem sprehodu po parku Tivoli. Lep pozdrav, Alenka."

POMAGALI SMO - NEMO

NEMO, nutrija, oddan 3. 2. 2012, na prvi novoletni dan najden popolnoma paraliziran v zadnjih zdihljajih na obrežju Ljubljanice. Človeška zverina ga je udarila in mu zdrobila lopatico. Ob pomoči našega zlatega veterinarja nam ga je uspelo popolnoma rehabilitirati in sedaj se uči jodlanja za devetimi gorami.

POMAGALI SMO - DIO

Obiskali smo Dio, eno izmed Loninih mladičk. Našli smo ji ljubeč in varen dom, skrbnika jo obožujeta, ona pa njiju. Rada se sprehaja po travnikih in gozdovih Sorškega polja, po izdatnem sprehodu pa se utrujena vrže na kavč in odsanja svoje pasje sanje. Zrastla je v pravo lepotico s svileno dlako in žametnimi očmi. Pred kratkim je bila tudi sterilizirana - hvala skrbnici za odgovorno ravnanje. Z veseljem bomo spet prišli na obisk, kajti v tem domu je zelo prijetno.

POMAGALI SMO - LIRA

Javlja se nam Lira, bull-mix, ki je prišla k nam skupaj s sinčkom Astrom v času, ko so ljudje najbolj paničarili zaradi dogodkov v aferi Baričevič. Pa se je vseeno hitro našel skrbnik, ki ji je brez strahu in predsodkov ponudil svoj dom, v katerem se je razvila v prekrasno psico, ki je osvojila srca cele družine in jo ljudje z občudovanjem gledajo in z veseljem počohljajo za ušesi.

ZGODBA O TORNI; POMAGALI SMO - TORNI

Posvojitelji sporočajo:

"Torni je že tretji teden v našem domu in vsak dan se počuti bolj sproščeno, postaja prava Primorka.V dnevni sobi ima svoj počivalni in spalni kotiček, vendar če se le da se raje odpočije na Tobyjevem prostoru. Seveda ji Toby prijazno odstopi svoj prostor in počaka, da se naveliča. Pri hrani je strežba zapletena, ker je Torni na dieti in ji Tobyjeva običajna hrana s priboljški gotovo bolj diši, ne sme je pa jesti. Toby seveda iz neznanih razlogov naenkrat obožuje Tornino dietno hrano. Očitno si na tak način izkazujeta pozornost.

Torni in Toby se mirno skupaj sprehajata in srečujeta druge pse in ljudi. V vsem tem času so bila vsi stiki Torni z drugimi psi in z vsemi našimi družinskimi člani, prijatelji, znanci ali tujci doma ali izven doma prijazni in umirjeni. Sploh je še nismo slišali lajati ali renčati, le zvoke ugodja smo že slišali. Opažamo, da se prebuja tudi njena igrivost. Je zelo ubogljiva kot da bi opravila že vse pasje šole. Torni je res prava zvezda. Tudi kot planinka se je izkazala, bila je že na Sabotinu, Škabrijelu in Danjelu. Kaže pa tudi aplinistične sposobnosti saj z lahkoto prepleza našo vrtno ograjo in si privošči manjši sprehod, ko smo v službi in se po isti poti vrne preden prispemo domov, tako da sploh nismo opazili. Na njeno smolo so nas sosedje o njenem skrivnem potepanju obvestili in smo sedaj ograjo okrepili, jutri bomo videli ali smo bili uspešni, kajti nikakor nismo uspeli ugotoviti kje ograjo prepleza.

Ko se ne sprehaja, je najraje z nami v stanovanju in nas opazuje. Zelo rada se češe in boža, je res prava crtljivka. Res je prekrasna psička in radi jo imamo. Pa naj še kdo reče, da je nemogoče posvojiti starega psa. Toby ima že 14 let, Torni 8 let in sta dokaz, da je to mogoče. V njenem imenu vam pošiljam pozdrave in zahvalo za vso dobroto, ki ste ji jo izkazali, brez vas bi bilo vse drugače."