petek, 30. december 2011

V novem letu naj bodo dnevi srečni in zdravi, poti uspešne in nasmehi zadovoljni. Srečno v letu 2012 vam želimo iz društva Lajka!

nedelja, 4. december 2011

POMAGALI SMO - BYRON

 
Posvojitelji sporočajo:
"Pozdravljeni, pa smo našli nekaj časa, da Vam sporočimo, kako je z Byronom. Prejšnji teden se je vselil v svoje novo domovanje, tako da sedaj uživa v svoji topli koči, kadar ni zunaj na sprehodu. Še vedno se boji vseh pokov in grmenja, pa tudi ljudem še ne zaupa najbolj, na pse pa se je že navadil. Zadnje čase se zelo rad valja po slani in svinjariji, tako da je včasih kar ˝dišeč˝. Jeseni je z največjim veseljem kopal luknje in iskal miši, trenutno pa  mu ta igra ni več tako zelo všeč. Zredili smo ga še za nekaj kilogramov. Zelo rad se prevaža po Sloveniji, tako da vsakič, ko vidi odprt avto, bi najraje skočil na zadnji sedež in se odpeljal, kamorkoli bi ga pač že zanesla pot. Prilagamo vam še nekaj slikic. Lp Byron, Grega in Eva"

POMAGALI SMO - ZARA


Posvojitelji sporočajo:
"Živijo, druščina. Jaz, psička Zara, se javljam z novega doma na Vrhniki. Tukaj sem že skoraj 2 meseca. Hmmm. Morem reči, da se nimam slabo. Mogoče me celo malo preveč razvajajo? Ne, kje pa. Saj sem tako prisrčna in simpatična psička, da ni nič čudno, da z mano ravnajo tako zelooooo lepo.
Dolgčas mi je kadar gospodaric ni doma. Takrat se poskušam zamotiti s kopico igrač. Včasih se ne morem odločiti katere bi se lotila?! Navadno se odločim za leseno kost. Ravno danes sem dobila v obdelavo kost števila 2. Tudi kongo ni slab…predvsem dokler so v njem skriti čokoladni piškotki za nas kužke!
Najraje prosta tekam po travnikih, lovim miške in zganjam vragolije ter SE IGRAM S KUŽKI! To je nekaj, kar bi počela kar naprej in še tudi potem, ko vsi okoli mene utrujeni popadajo na tla. Tukaj mi ni para!
Zelo hitro sem osvojila par osnovnih veščin. Za košček klobase, ali dva, naredim vse. Zelo vzorno se usedem, dam tačko, se uležem in ne boste verjeli…naučila sem se narediti preval!  
Govori se, da se več kot primerna za agility. Če je to nekaj, kjer se skače, teče, hodi po brveh in za to na koncu dobiš nagrado v obliki priboljška, potem se mi zdi, da sem ne samo prava, ampak najboljša za to! O tem več naslednjič….v spomladanskih mesecih. Trenutno smo osredotočeni na mojo dobro počutje, ki zajema dolge prehode, igranje s kužki, crklanje, … Med drugim se moram tudi malo izobraziti. To pomeni, da sem se pričela učiti osnov lepega obnašanja, ki zajemajo potrpežljivost v času vožnje z avtom, primerno obnašanje na sprehodih po mestu (tega ne maram najbolje, ker morem hoditi »polek«), nič več skakanja po ljudeh in vtikanje gobčka v vrečke, kjer se vedno skriva kaj sumljivo dobrega  in tudi , če tekam za srnami, nisem pohvaljena, čeprav res ne vem zakaj…?
Doma pa je v prvi vrsti pomembno, da dobim za jest. In, ne boste verjeli, dobim več kot samo enkrat. Dobim, kar dva glavna obroka in to vsak dan! Res, to je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo v mojem dosedanjem pasjem življenju. Na začetku sem si par krat postregla sama in po tem sem pričela dobivati repete. Zdaj smo zadovoljni vsi. Jaz, ker dobim dva obroka, gospodarici, ker ne skačem na pult, kjer je navadno kruh in ostale dobrote ;)
En zadovoljen pasji pomežik vsem vam v pozdrav!"